Evropska komisija je sprejela dogovor o novi – poenostavljeni – energijski nalepki za pet skupin izdelkov: svetila, hladilnike, televizorje, pomivalne in pralne stroje. Potrošniške organizacije so se skupaj z organizacijo ANEC, ki zastopa potrošnike v procesu standardizacije, za poenostavljeno nalepko zavzemale že vrsto let. Poenostavljena nalepka bo namreč olajšala potrošnikom izbiro energijsko varčnih aparatov.

Vračamo se `stari´ energijski nalepki od A do G, energijsko najbolj varčni izdelki pa bodo v zeleni skupini A.

Od leta 2021 tako za naštete skupine izdelkov ne bo več energijskih razredov ‘A+’,’A++’ and ‘A+++’, ampak bodo proizvajalci aparate ponovno uvrščali v energijske razrede od A do G. V začetku pa izdelki ne bodo uvrščeni v najvarčnejši razred.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Raziskave so pokazale, da obstoječi energijski razredi A+, A++ in A+++ med potrošniki povzročajo zmedo, saj npr. manj kot četrtina potrošnikov ve, da je hladilnik, ki je uvrščen v energijski razred A+ med najbolj energijsko potratnimi na trgu (raziskava nemške potrošniške organizacije VZBV, v nemščini).

Prenovljena nalepka bo torej bolj preprosta in razumljiva, saj ukinja podrazrede (označene z znakom oziroma znaki +), najpomembnejša novost pa so zaostreni pogoji energijske učinkovitosti za vstop izdelka v posamezni energijski razred.

Nova orodja za lažjo primerjavo izdelkov
V prehodnem obdobju, ko bo za nekatere skupine izdelkov že veljala nova nalepka, za druge pa stara, je pričakovati kar nekaj zmede. Konzorcij projekta BELT si bo zato prizadeval razviti orodja, s katerimi bi lahko potrošniki ustrezno primerjali izdelke, označene bodisi z novimi bodisi s starimi nalepkami.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Nova – poenostavljena energijska nalepka appeared first on e-Maribor.

Tema letošnjega svetovnega dne je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Glavna pozornost pri tem je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih desetih letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Če smo namreč še nedavno verjeli, da je mogoče tudi brez telekomunikacij in vlaganj v informacijsko družbo povsem lepo živeti, nas je nedavna epidemija covida-19 odločno prepričala v nasprotno.

V bitki, da se družbeno življenje – od dela in poslovanja do učenja in zabave – nadaljuje, se je namreč to moralo v veliki meri preseliti na splet. Nenadoma smo bili na številnih raznolikih področjih priča eksploziji uporabe digitalnih tehnologij in inovacij. Pogoj za to je seveda ustrezna dostopnost komunikacijskih storitev, dostopnost do interneta ter dobro delovanje internetnih storitev. Zavedati se moramo, da vse to ponekod še ni samoumevno. Kriza epidemije je očitno razkrila bolečino digitalnega razkoraka med mesti in podeželjem, med ranljivimi skupinami in drugimi. Konkretno je bilo mogoče videti, kako neenakomeren razvoj digitalizacije še dodatno krepi razlike, med drugim na področju možnosti izobraževanja in iskanja delovnih mest.

Kot se je kasneje izkazalo, so države z višjo digitalno razvitostjo in posamezniki z višjo stopnjo digitalne vključenosti v tem času lažje in bolje nadaljevali z utečenimi življenjskimi procesi kot države z nižjo digitalno razvitostjo in posamezniki z nižjo stopnjo digitalne vključenosti.

Na področju infrastrukture je v času epidemije slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturo delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in celotne družbe odlično podprl. Na ta način so bile dobro izkoriščene prednosti dolgoletnih visokih vlaganj gospodarstva v optično in mobilno infrastrukturo elektronskih komunikacij ter v druge elemente digitalne infrastrukture na vseh področjih, med drugim tudi v infrastrukturo, ki omogoča dobro delovanje interneta v Republiki Sloveniji.

A vse, kar je danes dobro, je lahko jutri še boljše. Nedavno izkušnjo je potrebno izkoristiti za analize, katera digitalna infrastruktura je bila zares v celoti kos izzivom, katera malo manj ter katere storitve so upravičile pričakovanja in katere ne. V okviru Slovenske digitalne koalicije tako že potekajo razprave in analize, kako pridobljene izkušnje izkoristiti pri nadaljnjem razvoju.

Prve analize nakazujejo, da je treba še razširiti fiksna optična omrežja. Ministrstvo za javno upravo je s to mislijo v letošnjem februarju že objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 4). Ta bo vsaj 80 % gospodinjstvom, ki sicer nimajo omogočenega priklopa na dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije in kjer za to tudi ni napovedanega tržnega interesa v naslednjih treh letih (takšnih je v Sloveniji okrog 25 tisoč), omogočil prenosno hitrost najmanj 100 Mb/s.

V prihodnje je treba povečati tudi dosegljivost mobilnih komunikacijskih omrežij (tudi s tehnologijo 5G), predvsem pa je treba izboljšati ponudbo in kvaliteto digitalnih storitev dostopnih preko interneta. Precej možnosti za nadgradnjo ostaja v ponudbi kvalitetnih tržnih e-storitev ter pri implementaciji novih modelov poslovanja preko spleta.

Da bi zares celostno odgovorili na vprašanje letošnjega svetovnega dne, pa je treba poleg potrebnega nadaljnjega razvoja infrastrukture misliti tudi na zagotavljanje ustrezne digitalne vključenosti slehernega državljana. Če hočemo namreč v prihodnjem obdobju zares pospešiti doseganje ciljev trajnostnega razvoja in premostiti digitalni razkorak, samo dobra infrastruktura ne bo dovolj. Tako veščim kot manj veščim posameznikom je treba pomagati pri nadgradnji osvajanja digitalnih veščin. Pri tem je izjemnega pomena prilagoditev celotnega izobraževalnega sistema izobraževanju za digitalno družbo. Tako bomo dosegli višjo stopnjo digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc, le s tem pa bo mogoče sodobne tehnologije povsem izkoristiti v dobrobit družbe. Še dodatno je mogoče z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje delati tudi na poenostavitvi storitev e-uprave in e-zdravja.

Tako kot je torej virusna kriza na eni strani pospešila digitalizacijo, je po drugi strani razgalila nekatere pomanjkljivosti digitalne infrastrukture in digitalne vključenosti. A te je mogoče v prihodnjem razvojnem obdobju naslavljati s skupnimi močmi. Bolj kot bomo pri tem uspešni, bolj bomo razumeli, da lahko nove tehnologije izboljšajo vsakodnevno življenje in spodbudijo družbeni in ekonomski razvoj in bolj se bo to dogajalo tudi v praksi.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Danes je svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe appeared first on e-Maribor.

Danes med 6. in 8. uro zjutraj je na več tisoč slovenskih elektronskih naslovov prispela pošta z okuženo priponko, ki “ukrade” shranjena gesla. Verjetno pa to ni edini “napad”.

Virus ki krade gesla

Na nacionalnem centru za kibernetsko varnost Sicert pravijo, da so je vsebini sporočila bila zapisana zahvala za rezervacijo in prošnja po ogledu priloženega računa, ki pa je v bistvu okužena datoteka z imenom 202001.019887.DOC.img, velika 1216 KB.

Danes zjutraj je bilo na večje število el. naslovov poslano sporočilo "Potrdilo o rezervaciji / račun". Priponka vsebuje virus, ki ukrade vsa gesla. Če ste priponko odprli, upoštevajte navodila na https://t.co/c55zd2qJ3o pic.twitter.com/Rsqm41GuOA

— SI-CERT (@sicert) January 8, 2020

gre za zlonamerno datoteko, ki po zagonu iz spletnega strežnika prenese dodatno škodljivo kodo in jo izvede. Virus vrste “information stealer” na sistemu poišče vsa shranjena gesla v brskalnikih, odjemalcih za elektronsko pošto, FTP klientih, programih za hipno sporočanje ter podatke pošlje napadalcu, poroča portal 24ur.

MG

The post Poglejte kakšna sporočila odpirate! Okužena priponka krade gesla! appeared first on e-Maribor.

Po sletu kroži nevaren računalniški virus, ki po odprtju priponke beleži vnose prek tipkovnice, zajema zaslonske slike, pridobiva shranjena gesla.

Zelo nevaren računalniški virus

Nevarna jeje priponka, ki zavaja z imenom pdf, v resnici je izvršljiva datoteka. Analiza datoteke je pokazala, da gre za trojanca vrste information stealer LokiBot. V primeru okužbe trojanec beleži vnose prek tipkovnice (keylogger), zajema zaslonske slike, pridobiva shranjena gesla v nameščenih spletnih brskalnikih, odjemalcih e-pošte ipd. Vse te podatke nato pošilja na oddaljeni spletni naslov,« so sporočili iz SI-Certa.

Pošiljatelj okužene elektronske pošte je (nehote) Univerza v Ljubljani. V poštnem nabiralniku torej kaže, kot da bi dobili pošto od @uni-lj.si, v njej pa vabijo k oddaji ponudbe.

POŠTE NIKAR NE ODPIRAJTE ZA NIČ NA SVETU. Če pa ste priponko odprli,  sistem nemudoma izklopite iz omrežja ter ponovno namestite operacijski sistem. Prav tako nemudoma zamenjajte vsa gesla,

MG

The post POZOR, POZOR! Po spletu kroži nevaren virus. Vaša gesla so v nevarnosti! appeared first on e-Maribor.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v je 1. četrtletju 2017 internet redno uporabljalo 79 % oseb, starih 16–74 let, v letu 2016 je bil delež 75 %. 68 % jih je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan, medtem ko je bilo teh v letu 2016 64 %. 18 % oseb, starih 16–74 let, pa interneta do zdaj še ni uporabljalo.

Odstotek uporabnikov interneta je še vedno najnižji med starejšo generacijo, vendar se povečuje. Med 45–54-letniki je bilo rednih uporabnikov interneta 83 %, med 55–64-letniki jih je  56 %, in med 65–74-letniki 39 %. Med slednjimi (65-74) je bil najvišji tudi odstotek takih, ki interneta še niso nikoli uporabili 57 %.

Uporabniki internet najpogosteje uporabljajo za iskanje informacij in komuniciranje. V prvem četrtletju 2017 je 69 % oseb, starih 16–74-let, prek interneta iskalo informacije o izdelkih ali storitvah; 61 % jih je bralo spletne novice, spletne časopise ali revije; 46 % jih je sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih, npr. na Facebooku, Snapchatu, Instagramu ali v profesionalnih omrežjih, npr. v omrežju Linkedln (45 % v družabnih, 7 % v profesionalnih omrežjih); storitve e-bančništva je uporabljalo 39 % oseb; 37 % jih je prek interneta telefoniralo ali opravilo video klic s spletno kamero; 26 % jih je uporabljalo prostor za hrambo zasebnih dokumentov na internetu (npr. fotografij, glasbe, videoposnetkov ali drugih datotek v oblak).

Med starejšo generacijo, in sicer v starostni skupini 65–74 let, je bilo takih, ki so internet uporabili za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah 36 %; spletne novice, spletne časopise ali revije jih je bralo 28 %; prek interneta jih je telefoniralo ali opravilo video klic 13 %; v spletnih družabnih omrežjih pa jih je sodelovalo 10 %. Storitev e-bančništva je uporabljalo 14 % 65–74-letnikov, prostor za hrambo podatkov na internetu pa 7 %.

Internet je omogočil razvoj internetnih platform (virtualnih tržnic), na podlagi katerih lahko fizične osebe med drugim prodajajo izdelke ali nudijo storitve, se dogovorijo za souporabo osebnih avtomobilov (sopotništvo) in si delijo stroške prevoza t.i. sodelovalno gospodarstvo.

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem so si uredili prevoz prek spletnih strani pri drugi fizični osebi 4 % ali okoli 62.340 oseb. 3 % so si uredili prevoz prek posredniške spletne strani ali aplikacije za urejanje prevozov, npr. prek prevoz.org, 1 % pa prek druge spletne strani, aplikacije ali družabnega omrežja, npr. Facebooka. Med osebami, ki so si prevoz urejale na ta način pri drugi fizični osebi, je bilo največ starih med16 in 24-let 12 %, sledili so jim stari med 25 in 34-let z 9 % ter stari med 35 in 44-let s 3 %. Izdelke je prodajalo ali nudilo storitve prek interneta (npr. prek bolha.com, e-bay.com) v prvem četrtletju 2017 21 % fizičnih oseb, starih 16–74 let.

Prav tako narašča opremljenost gospodinjstev z mobilnimi napravami in dostopom do interneta. V prvem četrtletju 2017 je imelo računalnik 80 % gospodinjstev, prenosni računalnik je imelo 63 % gospodinjstev in tablični računalnik 29 %. Dostop do interneta je imelo v Sloveniji 82 % gospodinjstev.

J. L.

The post Starejša generacija uporablja internet v manjšem obsegu appeared first on e-Maribor.