V Braslovčah so se zbrali člani širšega vodstva SDS. Predsednik stranke Janez Janša se je ob prihodu ustavil pred novinarskimi mikrofoni, vendar za zdaj ostaja brez podrobnejših pojasnil o morebitnem nastajanju njegove četrte vlade. Pa ne le to. V Braslovčah je potekal sprejem za nove člane SDS.

Slovenska demokratska stranka je najštevilčnejša slovenska politična stranka. V tem volilnem letu 2026 se je stranki pridružilo na tisoče novih članov. Preko 1000 novih članov se je v SDS vpisalo v mesecu marcu, torej v času kampanje. Mnogi še niso dobili vabil na srečanje in na to še čakajo.

@strankaSDS ni stranka ideologije in oblasti, ampak je stranka ljudi.
Na zadnjih volitvah smo dosegli zgodovinski rezultat in v zraku je že čutiti veter nove slovenske pomladi! pic.twitter.com/48OO1aA5Cz

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 17, 2026

Od zadnjega sprejema nekaj dni pred volitvami se nam je pridružilo preko 850 novih članov!

Dobrodošli med nami. Hvala, ker ste se pridružili sili, ki se bori za normalnost. pic.twitter.com/JItsBFaSw5

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 16, 2026

Novi mladi člani SDS

So pa novinarji v Braslovčah čakali tudi predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimalo jih je le to, ali se že dogovarja s katerimi strankami za vodenje vlade. A je Janša novinarje pustil odprtih ust. Na koncu je še dodal, da se lahko kdo od novinarjev včlani v SDS.

.@JJansaSDS novinarki POP TV, imamo nekaj pristopnih izjav za včlanitev v stranko SDS, če vas zanima pic.twitter.com/1T7LYbp5Ao

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 17, 2026

In kakor ne slišijo radi tega levičarji je na letošnjih volitvah za stranko SDS glasovalo rekordno število ljudi. Kar 328.923 ljudi. Stranka, ne glede, kje se nahaja, v opoziciji ali koaliciji raste in iz leta v leto se povečuje tudi število mladih. Njihova organizacija SDM, katero prizadevno pelje Luka Simonič, namreč šteje preko 5000 članov.

SDS je na izvršilnem odboru stranke v Braslovčah, ki je potekal nekaj ur pred sprejemom novih članov, vodenje poslanske skupine ponovno zaupala Jelki Godec, ki je poslansko skupino v parlamentu vodila že 4 leta.  Poslanska skupina SDS šteje 28 članov. Tako številčna ni bila še nikoli. To so člani poslanske skupine SDS: Andrej Rosec, Adrijana Kocjančič, Alenka Jeraj, Aleš Hojs, Andrej Kosi, Andrej Poglajen, Anja Bah Žibert, Anton Šturbej, Bojan Podkrajšek, Damjan Muzel, Danijel Krivec, Franc Breznik, Franci Kepa, Jana Gržinič, Janez Jože Olovec, Janez Janša, Jelka Godec, Jožef Jelen, Jožef Lenart, Mag. Karmen Furman, Manja Lesnik, Rado Gladek, Suzana Lep Šimenko, Tomaž Lisec, Vinko Levstek,  Zoran Mojškrc, Zvonko Černač in Žan Mahnič. 

 

The post V zraku je pomlad. V Braslovčah skoraj 1000 novih članov. Janša, novinarki: “Bi se včlanili?” appeared first on e-Maribor.

Poslanec Tomaž Lah (Svoboda) je na čelu parlamentarne preiskovalne komisije, ki ugotavlja domnevne zlorabe pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, nezakonito, trdijo v SDS.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z ugotavljanjem domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I, Star Solar in financiranju stranke Gibanja Svoboda, še vedno povzroča silovite spopade med SDS in Svobodo. Ob tem se je potrebno vprašati, zakaj se pri Svobodi trudijo, da resnica nebi prišla na dan?

Zatika se se že na začetku. Nagajanje Svobode, pa je preraslo že v pravo dramo. Po določilih zakona o parlamentarni preiskavi priče ne smejo sodelovati pri delu komisije. Ker pa je Tomaž Lah, ki ga je Svoboda določila celo za predsednika te komisije, povabljen na zaslišanje kot priča, tako ne sme biti predsednik. 

Podpredsednik preiskovalne komisije Rado Gladek (SDS) je zato predsednico mandatno-volilne komisije državnega zbora Janjo Sluga, prav tako poslanko Svobode, pozval, naj izpelje postopke za imenovanje novih članov preiskovalne komisije, a ga je ta zavrnila. Od Tomaža Laha pa je Gladek prejel tudi dopis, da je njegova zahteva za sklic seje brezpredmetna, medtem pa je Lah sam sklical naslednjo sejo komisije, ki bo potekala 18. septembra.

Ravno zato so se v SDS odločili, da na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in na policijo vložijo ovadbo o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

Povzeto po viru: portal N1

The post SDS na tožilstvo in policijo ovadila poslanca Svobode appeared first on e-Maribor.

Intervju Demokracije, Rado Gladek

Tokrat smo v goste povabili zanimivega sogovornika, sicer Ljubljančana, a zapriseženega Trzinčana. S krajem, ob robu Ljubljane diha tako službeno, privatno in politično. Z Radom Gladkom se je pogovarjal Mitja Grmovšek.

Čeprav ste rojen Ljubljančan, pa s Trzinom tako rekoč zasebno ter poslovno dihate dolga leta. Kaj za vas pomeni ta kraj?

Rado Gladek: V Ljubljani sem rojen in tam sem preživel svojo mladost. Sem pa s Trzinom povezan že od leta 1990, ko sem se zaposlil v enem izmed trzinskih podjetij. Nekaj let kasneje sem si v Trzinu ustvaril tudi dom in družino. Tudi samostojno poslovno pot, na katero sem se podal pred slabimi desetimi leti, opravljam v Trzinu. Mir, urejenost in bližina narave v določenem življenjskem obdobju pretehtajo nad mestnim vrvežem, zvestoba ljudem in kraju, kjer živiš, pa po mojem mnenju tudi ni zanemarljivega pomena.

Ste podžupan občine Trzin in vpeti v lokalno politiko. Kakšna je razlika med lokalno in državno politiko?

Rado Gladek: Po moji oceni je glavna razlika v tem, da so odločevalcem posledice in rezultati svojih odločitev na sokrajane v lokalnem okolju dnevno vidni. Na državnem nivoju pa se sprejemajo odločitve, ki jih posameznik, vpet v odločanje, mnogokrat neposredno ne občuti takoj in zato morda tudi ne uvidi vedno, kaj to prinaša ostalim. Zato je zelo pomembno, da se odločevalci na državni ravni še bolj temeljito podučijo, kakšne posledice za državljane konkretno, ne le v teoriji, prinaša vsaka njihova odločitev. Zaradi prej navedenih razlogov je v lokalnem okolju običajno lažje iskanje soglasji med različnimi deležniki, saj je praktični vidik in časovni okvir projektov bolj življenjsko oprijemljiv.    

Koliko ima Ljubljana in politika ljubljanskega župana vpliv na sosednje občine?

Rado Gladek: Dejstvo, da kot občina mejimo na glavno mesto v državi, ima prav gotovo velik vpliv na razvoj našega kraja. Največji vpliv ima prav gotovo mobilnost in dejstvo, da zaradi centralizacije v Ljubljani skozi Trzin dnevno pelje 40.000 vozil. Ali se bo število vozil še povečevalo ali pa se bodo dnevni migranti odločili za javni prevoz, kolo in druge oblike trajnostne mobilnosti ter s tem pomembno vplivali na kvaliteto življenja v našem kraju, je v veliki meri odvisno tudi od politike Mestne občine Ljubljana.

Že kar nekaj časa pa ste vpeti tudi v politiko Slovenske demokratske stranke, kjer ste zelo dejavni?

Rado Gladek: Pripadam generaciji, ki se je poistovetila s priponko, ki jo je konec osemdesetih izdelal danes uspešen podjetnik g. Boscarol: »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi.«. Leto, dve pred najpomembnejšimi odločitvami, ki so bile temelj za samostojno državo, sem dobil volilno pravico in kot aktiven državljan s svojim glasom podpiral politiko Demosa. Vse do leta 2008 sem bil volivec in simpatizer Slovenske demokratske stranke. Ko je stranka tega leta izgubila na volitvah, sem se v stranko tudi včlanil. Prepričan sem bil, da je stranka s svojim delom dokazala, da si zasluži še en mandat na čelu vlade in pripravljen sem bil pokazati, da je za ohranitev načel potrebno stopiti skupaj tudi, ko razmere niso rožnate. SDS zagovarja vrednote, ki mi pomenijo največ; in sicer svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost ter pozitiven odnos do okolja. Že več kot deset let predsednik lokalnega odbora SDS, predsednik Obljubljanske regijske koordinacije, že drugi mandat pa tudi podpredsednik Sveta stranke SDS. Na lokalni ravni pa sem drugi mandat občinski svetnik in nepoklicni podžupan Občine Trzin.

[color-box color=”yellow”] Vse do leta 2008 sem bil volivec in simpatizer Slovenske demokratske stranke.[/color-box]

V zadnjem času smo priča nagajanju t.i. kul opozicije. Koliko to vpliva na sam odraz ljudi v družbi?

Rado Gladek: Ne gre samo za trenutno nagajanje opozicije KUL, ampak za dejstvo, da tranzicijska levica že od nastanka samostojne države uporablja vse metode, da bi se obdržala na oblasti. Podpiram politični boj za oblast, ki temelji na podlagi programa, vizije in preteklih dosežkov posamezne stranke.

Slovenci se zelo radi poistovetimo z našimi športniki. In kako se doseže zmaga v športu? Z veliko treninga, na koncu pa odloča dejstvo, da si od nasprotnika v tistem trenutku hitrejši, močnejši, spretnejši, skratka boljši. Povsem običajno je, da športniki trenirajo skupaj, na koncu pa se pomerijo na tekmi. In na koncu poraženci priznajo poraz ter trenirajo naprej, da bi postali zmagovalci.

Moje mnenje je, da je naloga vseh nas, ki se ukvarjamo s politiko, ne le KUL opozicije, da presežemo nivo obtoževanja in vnaprejšnjega zavračanja sodelovanja. Verjamem, da s(m)o vse stranke, tudi KUL opozicija, zmožne razumeti, da naše delovanje predstavlja interese vseh državljanov in bi morala biti vsakršna osebna obračunavanja iz tega izvzeta.

[color-box color=”yellow”] Naloga vseh nas je, da presežemo nivo obtoževanja in vnaprejšnjega zavračanja sodelovanja.[/color-box]

Ne smemo pa pozabiti, da veliko vlogo pri tem, kako se navzven prezentirajo odnosi med političnimi akterji, igrajo tudi mediji. Ti imajo pretežni dostop do vseh volilnih upravičencev in predstavljajo pretežni vir informacij, na podlagi katerih volivci sprejmejo svojo odločitev. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi novinarji o stanju družbe in politikih poročajo nepristransko, skladno z novinarskim kodeksom in po resnici.

pic.twitter.com/eZLecmxNrn

— Rado Gladek (@RaGlaSi) February 16, 2022

Vlada veliko vlaga v razvoj občin. Ste zadovoljni z razvojem vaše občine?

Rado Gladek: Občina Trzin je zgleden primera razvoja majhne občine, saj več kot uspešno konkuriramo vsem slovenskim občinam. Infrastruktura je urejena, družbeno okolje je z aktivnim delovanjem raznih društev bogato in stimulativno. Skrbimo za vse generacije; veliko projektov je namenjenih otrokom in mladostnikom ter starejšim, za ostale se trudimo za ustvarjanje odličnih podjetniških pogojev. Skupaj živimo in ustvarjamo velike projekte: primer je npr. zaključena gradnja modernega Doma zaščite in reševanja, v katerem bodo dobili nove prostore gasilci, civilna zaščita in planinci. V sklopu projekta: «Center modrosti in vitalnosti«, ki se financira tudi z državnimi  in evropskimi sredstvi, smo v stavbi uredili tudi prostor, ki bo namenjen izvedbi delavnic, prireditev in drugih ciljnih dogodkov za starejšo populacijo. V teku je medobčinski projekt, prav tako sofinanciran z evropskimi sredstvi,  v sklopu katerega se bo obnovila oziroma dogradila kolesarska infrastruktura, ki bo omogočala povezavo Kamnika, Mengša, Trzina in Ljubljane. Skrb za naravo je prav tako med našimi prioritetami, zato smo v sklopu projekta Mala barja – Marja z odkupom zemljišč in vzpostavitvijo skrbništva ter pogodbenega varstva omogočili ustrezno upravljanje na površinah s tarčnimi habitatnimi tipi in vrstami. Med projekti, ki so tik pred izvedbo, je tudi izgradnja moderne športne dvorane. Skupaj z občinama Mengeš in Domžale pa intenzivno delamo na projektu obvoznice, ki bi potekala kot nadaljevanje Mengeške obvoznice, mimo starega Trzina, skozi Depalo vas in Domžale ter se priključila na štajersko avtocesto. S tem projektom bi zelo razbremenili promet skozi Trzin in Domžale.         

Iz Trzina prihaja kar nekaj glasbenikov, ki se tudi politično udejstvujejo. Ali prepoznavnost človeka v politiki prej škodi, ali koristi?

Rado Gladek: Škoda ali korist zaradi prepoznavnosti v politiki sta odvisni predvsem od tega, kateri politični opciji v trenutnem časovnem obdobju pripadaš. Menim, da je naloga medijev pri tem bistvenega pomena. Kako različno in morda krivično se lahko ustvari medijska slika o posamezniku, nam kažejo zadnji aktualni primeri. Oseba, ki ji je gostitelj plačal stroške nočitve tudi za družinske člane in je ta znesek kasneje poravnala; ali oseba, ki ob vodenju inštitucije za nadzor smotrne porabe proračunskih sredstev na izredno problematičen način dodatno služi na stotine tisoč evrov in tega ni ustrezno prijavila pristojnim institucijam; ali oseba, ki je z vodenjem državnega podjetja nezakonito, kot je bilo ugotovljeno, zaslužila bajne zneske nagrad, ki jih ni vrnila, obravnavani enako? So bile vse te osebe, ki so navedene zgolj primeroma, razgaljene, dane na tnalo javnosti in pozvane na odgovornost na enak način? Bi rekel, da ne. In tu vidim glavni problem. Veljati bi morali enaki vatli za vse, ne le za izbrance.

Kar nekaj uspešnih projektov vlade je bilo v tem času doseženih. Kaj bi po vašem mnenju najprej izpostavili?

Rado Gladek: Čeprav ne gre za projekt, bi na prvem mestu izpostavil spopad z epidemijo. Mednarodna skupnost nam priznava, da so kvalitetni ukrepi vlade pripomogli, da je naša država in gospodarstvo v zelo dobri kondiciji kljub epidemiji. Kot predstavnik lokalne skupnosti pozdravljam dvig povprečnin in sprejem zakona o finančni razbremenitvi občin, kar omogoča občinam nadaljnji razvoj. Vlaganje v železniško in cestno infrastrukturo, ureditev področja ravnanja z odpadki, ureditev področja dolgotrajne oskrbe je le nekaj pomembnih projektov. Še več jih v teku oziroma v pripravi in upam, da bodo državljani spoznali, da aktualna vlada absolutno dela dobro in nam bodo ljudje dali možnost, da z dobrim delom nadaljujemo.

[color-box color=”yellow”] Kot predstavnik lokalne skupnosti pozdravljam dvig povprečnin[/color-box]

Ste evidentirani kandidat za bližajoče se državnozborske volitve. Kakšna bo vaša kampanja?

Rado Gladek: Prepoznavnost med ljudmi in na ta način zaslužen glas podpore šteje največ. Ob dejstvu, da epidemija ne popušča in tudi napovedi niso najbolj optimistične, je odgovor na vprašanje drugačen, kot bi si ga želel – sem človek osebnih stikov in posledičnih dejanj, zato bi mi bil klasični pristop srečevanj z volivci najljubši, vendarle pa ne gre zanemariti vpliva družbenih omrežij, kjer bom poskušal kar najbolj prosperirati. Srčno pa upam, da bo epidemiološka slika kmalu toliko boljša, da bo mogoč tudi osebni stik z volivci.

Kako vi dojemate vlogo slovenskega poslanca?

Rado Gladek: Poslanec naj bi bila oseba, ki bi častno predstavljala in izvrševala vlogo nosilca demokracije. Beseda demokracija ima izvor v stari Grčiji, zibelki demokracije, in jo sestavljata besedi demos (ljudstvo) in kratos (imeti moč). Vsak poslanec državnega zbora, ki postane sestavni del zakonodajne veje oblasti in s sprejetimi zakoni vpliva na razvoj in življenje družbe ter posameznika, je postavljen pred veliko odgovornost izvrševanja tega poslanstva.

Želim si, da bi vsi ponovno ozavestili, kaj pomeni biti poslanec, izvoljenec in pooblaščenec naroda. Pomeni zavzemanje za skupno dobro. Pomeni preseganje lastnih želja, kadar je ugotovljena širša družbena korist. Pomeni sposobnost zrele in spoštljive komunikacije. Pomeni zavedanje, da v državnem zboru, hramu demokracije, nismo zaradi sebe, ampak zaradi vas, volivcev. In upam, da se bomo, neodvisno od politične pripadnosti, tega višjega cilja zavedali in ga udejanjali prav vsi.

[color-box color=”yellow”] Želim si, da bi vsi ponovno ozavestili, kaj pomeni biti poslanec[/color-box]

Demokracija, avtor Mitja Grmovšek

The post Intervju, Rado Gladek: “Glas podpore ljudi, največ šteje.” appeared first on e-Maribor.