V sobotnem intervjuju smo se tokrat pogovarjali s predsednikom Mlade Slovenije (MSi), podmladkom stranke Nova Slovenija, Davidom Tomažinom. Je magister zgodovine in filozofije. Funkcijo predsednika je prevzel 12. aprila 2025 na 25. kongresu Mlade Slovenije v Portorožu.

Najprej seveda čestitke ob 25-letnici delovanja podmladka MSi in čestitke za predsednikovanje podmladku. Kako ocenjujete trenutno zanimanje mladih za politiko v Sloveniji?

Tomažin: Hvala lepa za želje. Zanimanje mladih za politiko se povečuje, saj mladi zavračajo pasivnost inprevzemajo odgovornosti. Čutim velik ponos, da so Novo Slovenijo volili primarno mladi, da so nam zaupali svoj glas v času, ko se je mlade na srednjih šolah cenzuriralo in se jim prepovedovalo izvedbo soočenj pred volitvami v želji po večji participaciji. Prav s podmladkom peljem zgodbo pozitivnosti in konstruktivnosti, ki je tako redko slišana v slovenski politiki. To mladi hočejo in tudi potrebujejo.

Zakaj ste se vi sami odločili za vstop v politiko in zakaj prav v NSi?

Tomažin: Ker nisem hotel stati križem rok. Še štiri leta nazaj bi te čukavo pogledal, če bi mi rekel, da bom kdaj v kakšni politični stranki, zdaj pa kot predsednik podmladka tretje najmočnejše politične sile v državi vodim boj za študentski s.p., za stvar, ki bo pomagala ogromno mladim v Sloveniji pri vzpostavitvi svojega posla in večjemu zaslužku. To je noro! Marsikaj se da, če se hoče, ampak v Sloveniji še ostaja socialistična miselnost »kaj pa bojo sosedje rekli« in »ta je pa bogat, zato je izkoriščevalec«, s katero je potrebno presekati. Nova Slovenija je edina stranka znotraj katere se počutim dobro in za katero vem, da jo vodi misel po skupnem dobrem in kjer se ljudje dejansko trudijo izboljšati svet. Niso vsi politiki isti.

Kakšna je danes vloga Mlade Slovenije v slovenskem političnem prostoru?

Tomažin: Opozarjati na probleme mladih in prinašati rešitve na te probleme. Podjetna mladina je v tej državi hudo diskriminirana, zato smo zaštartali projekt študentskega s.p.! Mlade se je cenzuriralo pri izvedbi soočenj na srednjih šolah, zato smo na to javno opozorili. Mlade v jugovzhodni Sloveniji skrbi varnost (se še spomnimo umora v Novem mestu?), zato smo predsednika vlade pozvali k odstopu, saj je problematiko zanemarjal in se posmehoval izraženim skrbem mladih. Smo relevantni in slišani, želimo pa si še več projektov, ki bodo izboljšala položaj mladih v Sloveniji.

Koliko članov trenutno šteje podmladek in ali opažate rast zanimanja med mladimi?

Tomažin: Trenutno nas je že krepko čez 1000, članstvo pa raste iz tedna v teden. Pridruži se nam veliko mladih, ki jih vsaj malo zanima politika, potem pa se tukaj najdemo sami taki, ki ne nasedamo lažem, ki se jih lansira v javnost, in sami taki, ki želimo Slovenijo vsaj en malo izboljšati.

Trenutno nas je že krepko čez 1000, članstvo pa raste iz tedna v teden.

Mlada Slovenija s predsednikom NSi Jernejem Vrtovcem

Katere teme najbolj zanimajo mlade člane?

Tomažin: Naše mlade najbolj zanimajo ekonomija (ker so podjetni in nadobudni), stanovanjska problematika (ker si želijo živeti v svoji nepremičnini), duševno zdravje (ker želijo izboljšati pogled mladih na svet) ter vrednote današnjega časa.

Kako bi Mlada Slovenija reševala stanovanjsko problematiko, zaposlovanje, šolstvo, davke?

Tomažin: Ufff gromozansko področje. Predvsem z večjim zaupanjem v ljudi, decentralizacijo in razbremenitvijo ljudi, da bodo opolnomočeni lahko sami reševali probleme. Stanovanjsko problematiko z več in hitrejšimi gradnjami, s sproščanjem praznih stanovanj ter pospešenimi gradnjami študentskih domov. Zaposlovanje z uvedbo študentskega s.p. in z močnejšim ozaveščanjem mladih glede njihovih pravic in dolžnosti. Šolstvo s posodobitvijo učnih načrtov in povečanjem avtonomije vodstev šol. Država bi davke morala razumno zmanjšati ter optimizirati svoje poslovanje, da ne bi več tako veliko trošila (živimo namreč v dobi umetne intelegence, kjer stroj opravi celodnevno delo uradnika v nekaj minutah, ni hudič, da lahko izboljšamo tudi delovanje javne uprave).

Kako pomembno je za podmladek sodelovanje z drugimi političnimi mladinskimi organizacijami in ali boste pripravili skupno kakšne projekte?

Tomažin: Mi imamo svoj program in svoja načela. Sodelujemo projektno, ko se najde skupna volja. Če bo vlada, računamo na veliko več sodelovanja tudi z drugimi mladinskimi organizacijami. Urediti želimo status prostovoljca na fakultetah, izboljšati položaj mladih prevzemnikov kmetij, prepoznati vrednost največjih mladinskih organizacij, ki bistveno doprinesejo h kvaliteti vzgoje mladine v državi. Idej ne manjka!

Kako sodelujete z največjim političnim podmladkom Slovensko demokratsko mladino?

Tomažin: Sodelujemo projektno, denimo v nedavni novinarski konferenci glede Zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, kjer nas je 6 podmladkov (MSi, SDM, Mladi Demokrati, Resni.carji, NG SLS in FOKUS) podalo skupno izjavo. Sicer pa drug drugega vsako leto povabimo na kongrese, da ohranimo stike. Radi pa pridejo tudi na naš vsakoletni gala dogodek Modri gala ples.

Mladi predstavniki desne sredine

Se vam zdi, da desnosredinske stranke v Sloveniji znajo dovolj dobro nagovoriti mlade volivce?

Tomažin: Vedno bolje, ampak še ne dovolj dobro. Mladi ne padejo več na generične floskule in tri ure dolge govore o tem, kako je bilo leta 1975. Zanima jih, ali bodo lahko pri 25 letih imeli stanovanje, družino in normalno življenje. Menim, da mlajše generacije naravno gravitirajo proti strankam, ki izkazujejo stabilnost, odgovornost in kulturo dialoga. Zato ne verjamem, da je uspeh na volitvah zgolj plod političnih strank, pač pa tudi razvitega in zdravega instinkta današnje mladine.

Kje vidite največje razlike med mladimi na levem in desnem političnem polu?

Tomažin: Največja razlika je v pogledu na človeka. Desni pol bolj verjame, da je človek sposoben ustvarjati, graditi in prevzemati odgovornost. Levi pol pa pogosto vidi rešitev predvsem v več države, več regulacije in več nadzora. Če mi mladega vidimo kot sposobnega, ga levica vidi kot šibkega, ki ga mora država stalno braniti in zagovarjati. Mi želimo mladino izobraziti, da se bo sama sposobna spopasti z izzivi sedanjosti, levica pa želi govoriti namesto mladine in ji pri tem odvzeti resnično možnost svobode. Ampak iskreno, ogromno mladih sploh ni ideoloških. Sam opažam, da mlade predvsem zanima, kdo jim bo omogočil bolj normalno življenje. Če nekdo dela, študira in se trudi, noče poslušati, da je problem družbe samo zato, ker želi nekaj ustvariti zase.

Ne verjamem, da je uspeh na volitvah zgolj plod političnih strank, pač pa tudi razvitega in zdravega instinkta današnje mladine.

Katere vrednote želite kot predsednik podmladka najbolj poudarjati?

Tomažin: Človekovo dostojanstvo, svobodo, varnost in pravičnost. To niso samo lepe besede za na plakat. To so temeljne vrednote Nove Slovenije. Če mlad človek ne more do stanovanja, če ga je strah povedati svoje mnenje ali če vidi, da sistem nagrajuje veze namesto truda, potem te vrednote v praksi ne obstajajo. Želim graditi organizacijo, kjer je delavnost nagrajena, kjer je normalno, da pomagaš drugemu, spoštuješ drugačno mnenje in kjer podjetnost ni nekaj sramotnega, ampak nekaj pozitivnega.

Člani Mlade Slovenije

Dekan FDV Samo Uhan je mlade volivce desnih političnih opcij označil za »neumne«, kakšno je vaše mnenje o tem?

Tomažin: Točno zaradi takih izjav mladi izgubljajo zaupanje v akademsko in politično elito. Predstavljajte si odziv, če bi nekdo mlade leve volivce označil za neumne. Bil bi medijski potres. Demokracija pomeni, da spoštuješ človeka tudi takrat, ko voli drugače kot ti. Meni je fascinantno, da nekateri govorijo o strpnosti, potem pa polovico mladih zmerjajo samo zato, ker imajo drugačne vrednote. To ni akademska širina, to je politična zaprtost. Sicer je pa že Voltaire dobro rekel: »Ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.« Ko bi vsaj tega bil sposoben fakultetni dekan.

Kako gledate na aktualno politično dogajanje in preteklo delo vlade, ki se poslavlja, torej vlade Roberta Goloba?

Tomažin: Golobov trud rad primerjam z razvpito nesposobnostjo navadnih golobov ustvariti gnezdo za svoja jajca. Kot je Golob zapustil položaj z državo v 2 miljardnem deficitu in s sramotnim ugledom, tako tudi golobi ne znajo poskrbeti za to, da bi se njihovo potomstvo lahko razvijalo v prijetnem gnezdu. Mladi še vedno čakajo na stanovanja, čakalne vrste v zdravstvu so absurdne, davki rastejo, ljudje pa imajo občutek, da država postaja vedno dražja in manj učinkovita. Mene najbolj moti aroganca oblasti, ta občutek, da so vsi, ki opozarjajo na probleme, avtomatsko označeni za sovražnike ali “nevarne”. Politika bi morala ljudi povezovati, ne pa jih deliti na “naše” in “vaše”.

Mladi se danes preveč selijo v tujino? Kaj bi morali spremeniti?

Tomažin: Ja, in to je alarm za celo državo. Nihče ne gre z veseljem stran od družine, prijateljev in domače hrane od babice. Mladi odhajajo, ker imajo občutek, da bodo drugje hitreje prišli do stanovanja, boljšega plačila in bolj sproščenega okolja za delo. Slovenija mora postati država priložnosti, ne pa država kompliciranja. Če mlad človek dela in ustvarja, mu mora država pomagati, ne pa ga dušiti.

Stanovanjska problematika postaja ena ključnih tem mladih. Kakšne rešitve predlaga NSi, oziroma vaš podmladek?

Tomažin: Najprej več gradnje. Če v Ljubljani gradimo stanovanje dlje, kot snemajo novo sezono neke Netflix serije, imamo problem. Potrebujemo hitrejše postopke, več študentskih domov, sproščanje praznih stanovanj na trg in več podpore mladim družinam pri prvem stanovanjskem vprašanju (tole smo že sprejeli v interventnem zakonu). Veliko mladih si želi lastnega doma, ne pa da pri 35 letih še vedno išče cimra na Facebook skupinah.

članice Mlade Slovenije

Kako pomembna so družbena omrežja pri političnem nagovarjanju mladih?

Tomažin: Izredno pomembna. Če danes nisi na družbenih omrežjih, za mlade praktično ne obstajaš. Ne moreš snemati “cringe” TikTokov in misliti, da si zdaj kul politik. Družbena omrežja so super, ker omogočajo direkten stik z mladimi brez filtrov medijev. So pa tudi nevarna, ker nagrajujejo kričanje, površinskost in dramo. Zato skušamo delati vsebino, ki je hkrati zabavna in tudi vsebinska.

V javnosti pogosto slišimo, da mladi izgubljajo zaupanje v tradicionalne medije in politiko. Kako vi gledate na ta trend?

Tomažin: Pada ne samo zaupanje v medije, pač pa tudi njihova svoboda (uradno merljivi podatki). To je posledica tega, da ljudje opažajo njihova dvojna merila. Mladi danes preverjajo informacije sami, gledajo podcaste, berejo komentarje, spremljajo različne vire. In ko opazijo, da nekateri mediji ene politike ščitijo, druge pa konstantno napadajo, začne zaupanje padati. Rešitev ni cenzura ali utišanje ljudi, ampak več transparentnosti in poštenosti medijev.

Kakšno je vaše stališče do vse pogostejših pritiskov na svobodo govora na družbenih omrežjih?

Tomažin: Svoboda govora je temelj demokracije. Seveda obstajajo meje pri grožnjah ali nasilju, ampak danes se pod oznako “sovražni govor” pogosto skriva tudi samo drugačno mnenje. Če se mladi začnejo bati govoriti, kaj mislijo, potem družba postane zelo nevarna, v njej pa dobivajo moč zgolj ekstremisti. Jaz si želim družbe, kjer se lahko normalno pogovarjamo tudi takrat, ko se ne strinjamo.

Svoboda govora je temelj demokracije.

Kako komentirate očitke, da imajo podmladki političnih strank premalo vpliva na odločitve matičnih strank?

Tomažin: Odvisno od stranke. Pri nas se glas Mlade Slovenije sliši. Če se ne bi, danes ne bi govorili o študentskem s.p.-ju. Seveda si vedno želimo še več vpliva, ampak poanta podmladka ni samo deliti letakov in nositi zastav, pač pa se tudi učiti od naših političnih veljakov in z njimi sodelovati, saj je naš cilj namreč isti. Podmladek mora biti motor novih idej, pa tudi pritisk na starejše generacije, da ne zaspijo.

Kaj bi danes sporočili mladim, ki razmišljajo o vstopu v politiko, pa jih je strah izpostavljanja ali kritik?

Tomažin: Če si normalen človek, te bo politika prej ali slej razočarala. Ampak če vsi normalni ljudje ostanejo tiho, potem prostor zasedejo najbolj glasni ekstremi. Kritike bodo vedno. Če objaviš sliko psa, bo nekdo jezen. Če predlagaš nižje davke, bo isto nekdo jezen. Važno je, da delaš po svoji vesti in da veš, zakaj si šel v politiko. Slovenija potrebuje več mladih, ki si upajo stopiti naprej.

Kako se lahko včlanijo prav v Mlado Slovenijo?

Tomažin: Zelo enostavno: preko naše spletne strani ali družbenih omrežij (predvsem Instagram). Lahko pa tudi samo pridejo na kakšen naš dogodek, ker smo precej odprta ekipa. Nihče ne pričakuje, da bo nekdo prvi dan znal govoriti kot politik. Tudi jaz nisem. Pomembno je samo, da imaš voljo nekaj narediti in da ti ni vseeno za Slovenijo.

Letos praznujete 25-letnico delovanja podmladka. Takrat ste tudi vi postali predsednik? Kako ste praznovali?

Tomažin: To je dokaz, da Mlada Slovenija ni samo nek projekt za eno generacijo, ampak skupnost mladih, ki že 25 let vzgaja aktivne ljudi, politike, podjetnike, prostovoljce in prijateljstva za celo življenje (naš predsednik Vrtovec tudi rad pove, da Mlada Slovenija združuje tudi na romantičen način, saj je prav na žurki v Mladi Sloveniji spoznal svojo bodočo ženo). Praznovali smo delovno in hkrati sproščeno, z dogodki, srečanji in predvsem s pogledom naprej. Cilj ni živeti od stare slave, ampak ustvariti še boljših naslednjih 25 let.

Mlada Slovenija ni samo nek projekt za eno generacijo, ampak skupnost mladih, ki že 25 let vzgaja aktivne ljudi.

Kakšni so vaši osebni politični načrti za prihodnost? Vas vidimo tudi v državni politiki?

Tomažin: Trenutno sem osredotočen predvsem na Mlado Slovenijo in projekte, ki jih peljemo. Politika me zanima predvsem kot prostor, kjer lahko dejansko izboljšaš stvari. Če bom nekoč ocenil, da lahko še bolj prispevam tudi v državni politiki, potem mogoče. Ampak nisem šel v politiko zaradi funkcije ali naziva. Šel sem zato, ker nočem jamrati. Ker hočem nekaj narediti.

Hvala za intervju in vse dobro vam in podmladku Nove Slovenije.

The post Intervju s predsednikom Mlade Slovenije: “Mladi danes preverjajo informacije sami!” appeared first on e-Maribor.

Mag. Karmen Furman je slovenska pravnica in poslanka Karmen Furman v Državnem zboru Republike Slovenije iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS). Rodila se je 1980 v Mariboru in je po izobrazbi magistra znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti.

Furmanova kandidira v volilnem okraju Slovenska Bistrica. V Državni zbor je bila izvoljena dvakrat zapored. Aktivna je na področjih socialne politike, zdravstva in dela, družine ter socialnih zadev — pogosto naslavlja tematike, kot so dolgotrajna oskrba starejših, pokojnine, socialno varstvo in dostop do zdravstvenih storitev.

V parlamentu deluje tudi v pomembnih odborih — je predsednica Komisije za poslovnik, podpredsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter članica Odbora za zdravstvo. Na tiskovni konferenci je napovedala ponovno kandidaturo za poslanko.

»Želim, da se izpeljejo državni projekti, ki so za naše kraje nujno potrebni. Če se spomnimo, smo v prejšnjem mandatu, ko je vlado vodila Slovenska demokratska stranka, za naš okraj naredili zgodovinski razvojni premik. Izpeljali smo številne projekte v vrednosti več kot 100 milijonov evrov. Zgrajena je bila druga etapa zahodne obvoznice, podvoz z rekonstrukcijo železniške postaje na Pragerskem, obnovljena je bila športna dvorana v Slovenski Bistrici, zgrajen plezalni center, kanalizacijski sistem na Zgornji Polskavi, obnovljena šolska kuhinja v Makolah ter zgrajena nova šola in vrtec na Pihovi, poleg številnih drugih projektov. Razvijali smo infrastrukturo, izboljševali pogoje za gospodarstvo ter skrbeli za varnost in kakovost življenja. To niso bile politične obljube, ampak konkretna dejanja, ki jih je izvedla prejšnja vlada,« je dejala Furmanova.

V Slovenski Bistrici, se v času Golobove vlade, ni naredi niti en projekt! @Karmen_Furman pic.twitter.com/NiZHkLLrz0

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) February 23, 2026

»Kandidiram tudi zato, da v tem koncu nekaj spremenimo, saj pod sedanjo vladno koalicijo žal ni bilo mogoče realizirati niti enega konkretnega državnega projekta. Ne zato, ker v lokalni skupnosti ne bi bili pripravljeni sodelovati, temveč zato, ker za naše okolje preprosto ni bilo politične volje in posluha.«

Karmen Furman je prišla podpreti tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je dejala, da za Karmen Furman ne obstajajo besede »ne gre«, »ne da se« ali »to ni mogoče«, saj vedno najde nove poti, da zastavljene stvari tudi izpelje.

The post Poslanka Karmen Furman napovedala nov mandat. appeared first on e-Maribor.

Kar 140.000 EUR Občina Lendava namenja za spodbujanje razvoja gospodarstva v letu 2021. Gre za že drugi poziv občine v letu 2021, tokrat občina deli 110.000 EUR preostanka sredstev iz prvega razpisa, kjer so do spodbud prišla pretežno mlada podjetja ali tista, ki so na trg stopila z novo dejavnostjo ali zaposlovala. Piše portal Pomurske novice.

 Občina Lendava že v letu 2019 med podjetja razdelila slabih 90.000 EUR, v letu 2020 razpisala kar 120.000 EUR in za leto 2021 kar 140.000 EUR. Za primerjavo je recimo Mestna občina Murska sobota prvič za spodbude gospodarstvu namenila 30.000 EUR, za leto 2021 pa 60.000 EUR. Občina Beltinci je za gospodarstvo v letu 2020 namenila 75.000 EUR, razdelila pa slabih 57.000 EUR in v letu 2021 75.000 EUR. Občina Ljutomer je recimo v letu 2020 razpisal 25.000 EUR.

[color-box color=”yellow”] Kar 80.000 EUR več namenja za spodbude Občina Lendava kot Mestna občina Murska Sobota, ki je v letu 2021 razpisala 60.000 EUR, Občina Beltinci namenja 75.000 EUR[/color-box]

Kot je prebrati iz razpisnih dokumentacij, občine razumejo, da je najtežje podjetjem prvih nekaj let, zato tudi levji delež namenjajo spodbudam mladim podjetjem, podjetjem v zagonu, pomemben del sredstev pa namenjajo spodbudam na področju inovacij ter širitvi proizvodnje ter zaposlovanju.

[color-box color=”yellow”] Spodbude so različne, od spodbujanja zagona in razvoja podjetij, do spodbujanja projektov inovacij ter socialnega podjetništva pa vse do pomoči pri plačilu najemnin zaradi epidemije [/color-box]

Občina Lendava zagotovo sodi najbolj prodorne in razvojno naravnane občine v Prekmurju. 

P.M.

The post Občina Lendava za spodbude gospodarstvu daje največ sredstev appeared first on e-Maribor.

Maribor je dosegel neslavno predzadnje mesto med razvitimi mesti v Sloveniji. V sklopu projekta Zlati Kamen so namreč izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji.

Maribor caplja na repu?

nalizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij. Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Zahodni del Slovenije torej izrazito odstopa. Edini vzhodnejši kraj, ki sodi po merljivih kazalnikih med močno razvite, je Mestna občina Celje na 41. mestu.

Med mestnimi občinami Maribor ni prehitela le prestolnica, ampak tudi mestne občine Kranj, Koper, Celje, Ptuj, Velenje, Slovenj Gradec, Nova Gorica in Novo mesto. Za Mariborom se je na neslavno zadnjo mesto med mestnimi občinami ‘zavihtela’ Murska Sobota z 96. mestom na lestvici.

Bo pa treba na to stran in raziskavo opozoriti tudi mariborskega župana. Razvoj Maribora  je več kot Koroška cesta-

MG

The post Pod Arsenovičevim vodstvom Maribor caplja na repu po razvitosti slovenskih mest! appeared first on e-Maribor.