Tina Gaber, bolj znana, kot “starleta” premierja Roberta Goloba, je na svojem profilu na Instagramu napovedala projekt, na katerega se je pripravljala že dalj časa.

Gabrova s tem ni mislila, da bo raje ostala doma i ne bo za naš denar potovala p svetu in uživala, prav tako si se ne bo odpovedala dopustu, ampak bo po novem kar TV voditeljica. No roko na srce, prav veliko znanja za to ne potrebuješ.

Gabrova bo namreč znova obudila podkast, v katerem bo gostila, kot je povedala, atraktivne sogovornike z najrazličnejših področij in iz njih skušala izvleči čim več zanimivega. Kot pravi, poletje ni samo čas vročine in dopustov, ampak tudi čas za poglobljene pogovore. “Zato z velikim veseljem najavljam ponovno obuditev svojega podkasta oziroma talk showa, pogovorne oddaje, kakorkoli se že temu reče v teh časih.”

In tako je predsednikov “starleta” res posnela svoj prvi podcast. Všečna scena, lepa svetloba in tema o hrani in zdravju. Prvi gost pa Bojan Jakše, nekakšen borca zdravo življenje, pa karkoli že to pomeni.

Do tu vse lepo in prav, a glede na včečno , lahko bi rekli profesionalno sceno kamere, luči, ton primeren prostorr in še bi lahko naštevali, to ni ravno poceni. A kot je zatrdila Tina Gaber, za to ni porabila niti evra. Torej je bilo vse brezplačno. A tu utegne priti do zapleta. Kajti pri tem Gabrova krši zakon o preprečevanju dela na črno.

Lahko Gabrova za svojo trditev o plačevanju trolov predloži kak dokaz? pic.twitter.com/F0CiVNY2wI

— Johanca (@Johanca_4me) July 25, 2024

Ker Gabrova delo opravlja brezplačno in verjetno brezplačno delo opravlja tudi snemalec, pa očitno je tudi najem prostora brezplačen je to kršenje zakona o delu na črno. Tu so predpisane kar velike globe. Za delo na črno se šteje, če torej posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni. Kar Gabrova v bistvu počenja. Če posameznik opravlja dejavnost, za katero ni registriran se kaznuje celo s kaznijo od 1.000 do 7.000 eurov.

Kdo od inšpektorjev si bo torej upal preganjati Golobovo “starleto”?

The post Ali ljubica predsednika vlade, Tina Gaber opravlja delo na črno? appeared first on e-Maribor.

Med ljudmi je završalo. Jenullov Glas ljudstva sploh ni registrirano. Ne, kot društvo, ne, kot agencija ali politična stranka, ne kot zavod ali d.o.o.? Kako je lahko po tem takem prejelo lani nekaj več, kot 3 milijone evrov?

Davčni strokovnjak Ivan Simič, je v svojem spletnem zapisu izpostavil, da Glas ljudstva Jaše Jenulla & Co. sploh ni vpisan v Ajpesu. Tam je vpisana zgolj politična stranka dr. Gojka Staniča. Kot je še poudaril, nimajo odprtega bančnega računa in se za portal Nova24TV vprašal, koliko davkov plačajo?

Novinar in urednik Spletnega časopisa Peter Jančič je pred dnevi sicer razkril, da so entitete, združene v Glasu ljudstva, lani prejele 3.623.311 evrov. Pri tem ni jasno, kdo vse ga financira in kako je financiranje sploh mogoče, če entiteta ni prijavljena, denimo kot društvo. Prav tako bi bilo zanimivo vedeti, koliko davkov plača dotična iniciativa in ali je bil kakšen denar (denimo s strani vlade), nakazan tudi Jenullu osebno kot fizični osebi?

Zato preseneča Jenullov odgovor na vse to:  “Iniciativa Glas ljudstva ni prejela niti evra državnih sredstev in vlada tudi meni osebno absolutno ni nakazala nikakršnih sredstev. Vsaka objava, ki poskuša povezovati aktivnosti iniciative z rednimi financiranimi projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, je namerna manipulacija in služi zgolj zavajanju “amorfne gmote” elitnih pisunov, hujskaških politikantov in njihovih uslužnih pribočnikov.”

Kam in komu je potemtakem država nakazala 3 milijone evrov?

The post Jenullov Glas ljudstva, sploh ni registriran, kljub temu je lani prejel 3 milijone evrov? appeared first on e-Maribor.

V prihodnjih dneh bo nakup e-vinjete opravil velik delež uporabnikov, katerim se veljavnost stare e-vinjete izteče 1. februarja 2023. Vse uporabnike opozarjamo, naj bodo v postopku nakupa pozorni na pravilnost podatkov, ne glede na to, ali e-vinjeto kupujejo sami v spletni trgovini ali pa bodo nakup opravili na fizičnem prodajnem mestu in bo podatke v sistem vnesel prodajalec (na bencinski črpalki, pošti ali v drugi trgovini). Pri nakupu naj bodo posebej pozorni na pet podatkov: registrsko označbo, državo registracije, cestninski razred, vrsto e-vinjete in datum začetka veljavnosti.

Najpogostejše napake pri nakupu e-vijete

Na podlagi enoletnih izkušenj z delovanjem sistema e-vinjete lahko ugotovimo, da se največ napak pojavi pri zapisu registrske označbe vozila. Sem spadajo pomanjkljivi podatki, kot je na primer registrska označba brez začetne oznake za registracijsko območje (LJ, MB, KP in podobno). Druga pogosta napaka so pravilne črke in številke, vendar v napačnem zaporedju. Nekateri zamenjajo med seboj podobne znake, kot je na primer črka O namesto številke 0. Spet drugi iz prometnega dovoljenja prepišejo prvo registrsko označbo, pod katero je bilo registrirano njihovo vozilo, čeprav ima zdaj že drugačno označbo.

Prednosti registracije v spletni trgovini

Vse uporabnike, ki bodo kupovali e-vinjeto na fizičnem prodajnem mestu, pozivamo, naj po nakupu shranijo potrdilo o nakupu e-vinjete in na njem še enkrat pozorno preverijo vse podatke. Uporabnikom sicer priporočamo nakup e-vinjete v spletni trgovini https://evinjeta.dars.si, ker bodo na ta način prejeli potrdilo o nakupu na svoj elektronski naslov oziroma (v primeru registracije) neposredno v svoj e-vinjetni račun. Registrirani uporabniki se bodo lahko v svojem računu naročili tudi na obveščanje o poteku veljavnosti e-vinjete, obvestilo bodo prejeli po elektronski pošti ali/in prek SMS-sporočila.

1. februarja 2023 poteče približno 390.000 letnih 2A in 2B e-vinjet, kar je 37 odstotkov vseh letnih 2A in 2B, kupljenih med 1. decembrom 2021 in 30. novembrom 2022. V prvi polovici februarja (v obdobju med 1. februarjem in 15. februarjem 2023) pa poteče skupno približno kar 542.000 letnih 2A in 2B e-vinjet, kar je 52 odstotkov  vseh letnih 2A in 2B, kupljenih med 1. decembrom 2021 in 30. novembrom 2022. Pri izračunu deleža je upoštevano enoletno obdobje z začetkom 1. decembra 2021, ko se je začela prodaja letnih e-vinjet.

Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z elektronsko vinjeto

The post Pozor! Februarja poteče večje število e-vinjet appeared first on e-Maribor.

Vsem tistim , ki morate v letošnjem letu menjt avtomobilske tabliee vas v letu 2023 čakajo višje cene. Tablice ali preskusne tablice se bodo namreč kar precej podražile.

Zvišujejo se cene za registrskih tablic. Standardna tablica za motorna vozila (dimenzija 340 x 220 mm) se je podražila za več kot 20 odstotkov. Do sedaj je posamezna tablica stala 10,68 evra, po novem pa 12,93 evrov. Lastnik bo za registracijo vozila za dve tablici plačal 4,5 evra več, za tri tablice pa 6,75 evra več.  Primerljivo dražje so tudi preskusne tablice in tablice za motorna vozila.  

V Sloveniji je bilo konec leta 2021 skoraj 1.653.000 registriranih cestnih vozil, od tega okoli 1.189.000 osebnih avtomobilov, piše portal Žurnal24.

The post Vlada močno podražila preskusne in registrske tablice za vozila appeared first on e-Maribor.

S spremembo Zakona o motornih vozilih je od 1. maja 2017 dalje obvezna registracija mopedov, pri katerih trajna nazivna moč pogonskega motorja ne presega 4 kW in konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

Upravne enote so z registracije teh mopedov začele 6. aprila 2017.

Vsak tak moped po registraciji dobi registrsko tablico, na kateri bo registracijsko območje označeno z rdečimi črkami, registrska oznaka vozila pa z rdečimi črkami in številkami.

Pred registracijo mopeda bo potrebno opraviti tehnični pregled le-tega, če je starejši od štirih  let in dokazati lastništvo. K vlogi za registracijo ni potrebno priložiti dokazila o lastništvu oziroma o izvoru, če je bil moped na območju Slovenije pred 1. majem 2004 in njegovo lastništvo ni sporno, kar stranka dokaže  v posebnem ugotovitvenem postopku. Poseben ugotovitveni postopek o izvoru mopeda je del registracijskega postopka. Upravna enota ali registracijska organizacija bo po prejemu vloge za registracijo mopeda in prilog presodila, katera dokazila je še potrebno priložiti oziroma katera procesna dejanja opraviti. Lastništvo mopeda se  lahko dokazuje z  listinskimi dokazili, potrdili iz  uradnih evidenc, izjavami strank in prič. Referent, ki bo vodil postopek registracije, bo moral kritično in logično presojati dokazne vrednosti vsakega dokaza posebej in medsebojnega učinkovanja dokazov. O izjavah stran in prič bo sestavljen zapisnik.

Po dokazanem lastništvu mopeda in plačanem obveznem avtomobilskem zavarovanju, boste prejeli prometno dovoljenje. Registracijo mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, lahko opravite pri katerikoli upravni enoti ali pooblaščeni registracijski organizaciji v Republiki Sloveniji. Po zadnjih podatkih Ministrstva za infrastrukturo je bilo do sedaj registriranih nekaj več kot 2.600 mopedov. Ocenjujejo, da večina mopedov še ni registrirana.

The post Obvezna registracija mopedov appeared first on e-Maribor.