SDS, Demokrati, SLS, Nova Slovenija torej stranke koalicija in stranka Vesna skupaj s štirimi strankami desnega bloka. To ni pravljica, to je možno v občini Hoče – Slivnica, kjer so se združile stranke proti županu Soršaku.

Po številu vključenih strank je med potrjenimi primeri najširša podpora Simonu Štrancarju. Podpirajo ga Vesna, SDS, NSi, SLS in Demokrati. Podjetnik in nekdanji direktor mariborske mestne uprave izziva dosedanjega župana Marka Soršaka. Poleg tega je njegovo kandidaturo oddal član Gibanja Svoboda v občini Hoče – Slivnica, Boris Demšič.

Za občinski svet občine Hoče Slivnica vseh pet strank nastopa z ločenimi listami. Skupna županska izbira tako združuje stranke, ki bodo na drugem delu lokalnih volitev sicer tekmovale za glasove tudi med seboj, a se srečujejo na raznih prireditvah in druženjih z občani. 

Sodelovanje med strankami SDS, Demokrati, SLS, NSi in Vesna pri podpori kandidaturi mag. Simona Štrancarja za župana občine Hoče-Slivnica je dokaz, da lahko različni pogledi najdejo skupno pot, kadar je v ospredju dobrobit občine in njenih občank ter občanov. To sodelovanje presega strankarske meje. Povezuje ljudi, ki verjamejo v razvoj, odgovornost, povezovanje in predvsem v boljšo prihodnost Hoč-Slivnice.

Srečenje z občani v Hotinji vasi

Srečanje z občani v Hočah

Srečanje z občani v Zgornjih Hočah

“Ko znamo stopiti skupaj, prisluhniti drug drugemu in združiti znanje, izkušnje ter energijo, postanejo tudi veliki cilji dosegljivi,” pravijo v strankah, ki podpirajo kandiata za župana Simona Štrancarja. pravijo da občina hoče – Slivnica ne potrebuje delitev, ampak sodelovanje. Ne potrebuje praznih obljub, ampak konkretne rešitve in ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost.

The post Kar pet različnih strank podpira kandidata za župana Hoč, Simona Štrancarja. Je zato on prva izbira? appeared first on e-Maribor.

Občina Makole leži v Dravinjski dolini, na zahodnem robu Haloz. Ustanovljena je bila marca 2006, ko se je izločila iz občine Slovenska Bistrica. Obsega približno 37 kvadratnih kilometrov in vključuje 13 naselij. Po podatkih Statističnega urada RS je sredi leta 2024 v občini živelo približno 2.045 prebivalcev. Tokrat smo v naše goste povabili Zlatko Dvoršak, kandidatko SDS, za županjo občine Makole.

Z Zlatko Dvoršak se je pogovarjal M.G.

Kdo je Zlatka Dvoršak? Kako bi se predstavili občankam in občanom, ki vas morda še ne poznajo? Kakšni ste zasebno, ko niste vpeti v občinsko politiko?

Zlatka Dvoršak: Sem najprej mama dvema sinovoma, partnerka, hči in prijateljica. Sem ženska, ki zna poslušati, povedati svoje mnenje, si zastaviti cilj in vztrajati, dokler ga ne doseže. Morda sem včasih tudi malo trmasta, vendar verjamem, da je vztrajnost pomembna, kadar si prepričan, da delaš nekaj dobrega.

Sem zaposlena in živim v vasi Strug, kjer imam svoj dom in družino. Tudi moji starši in tašča živijo v bližini, zato jih lahko pogosto obiščem. Rada imam življenje na vasi, stik z naravo in preproste stvari, ki človeka umirijo. Za sprostitev najraje urejam svoj vrt in skrbim za rože, včasih pa si z veseljem ogledam tudi kakšen dober film, predvsem dramo.

Svojih osebnih lastnosti pravzaprav ne bi posebej ločevala na tiste, ki me spremljajo v zasebnem življenju in tiste, ki jih prinašam v politiko. Takšna, kot sem doma, med prijatelji in v vsakdanjem življenju, sem tudi pri svojem političnem delu. Največ mi pomenijo iskreni odnosi, občutek, da se ljudje lahko zanesejo drug na drugega in prepričanje, da je treba za stvari, ki so nam pomembne, prevzeti odgovornost in jih podpreti z dejanji.

Kaj vam pomenijo Makole in kaj vas na domačem kraju najbolj navdušuje? Na kaj ste kot občanka najbolj ponosni?

Zlatka Dvoršak: Makole mi pomenijo veliko, saj sem se prav tukaj izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Tukaj sem obiskovala vrtec in osnovno šolo, si ustvarila družino in svoj dom.

Naš kraj me navdušuje predvsem s svojo naravo in ljudmi. Posebej cenim ljudi, ki vztrajajo na svojih domovih, skrbijo za svoje domačije in ohranjajo življenje na naših vaseh, čeprav bi jim bilo morda kje drugje lažje. Prav v tem vidim veliko vrednost naših krajev in razlog za ponos.

Zakaj ste se odločili kandidirati za županjo Občine Makole na lokalnih volitvah 15. novembra 2026? Kaj je bil glavni razlog za vašo odločitev?

Zlatka Dvoršak: Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker mi je mar za prihodnost naše občine. Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje in da bi imelo vsako naselje enake možnosti za razvoj. Verjamem, da lahko s svojo voljo do dela, vztrajnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje prispevam k temu, da se stvari premaknejo naprej.

Eden od glavnih razlogov za mojo odločitev je tudi pomanjkanje razvojnih projektov, ki bi mladim omogočili boljše možnosti za življenje v domačem okolju. Želim si, da bi mladi v Makolah videli svojo prihodnost, si tukaj ustvarili dom in jim zaradi pomanjkanja priložnosti ne bi bilo treba iskati boljše prihodnosti drugje.

Poslanka SDS Karmen Furman, kandidatka za županjo občine Makole in predsednica SDS Makole Zlatka Dvoršak ter Luka Kitak, predsednik SDM Makole

Katere življenjske izkušnje in vrednote so najbolj vplivale na vas? Kaj vas pri delu z ljudmi najbolj motivira?

Zlatka Dvoršak: Najbolj sta me skozi življenje izoblikovala delo na kmetiji in skrb za sočloveka. Delo na kmetiji me je naučilo odgovornosti, vztrajnosti in zavedanja, da je treba v vsako delo za  rezultat vložiti veliko truda.

Skrb za sočloveka pa me spremlja že od otroštva in me je močno zaznamovala. Naučila sem se, kako pomembni so razumevanje, potrpežljivost in pripravljenost pomagati drugemu. Največjo motivacijo mi dajejo ljudje s svojo hvaležnostjo, lepimi besedami in pripravljenostjo, da se tudi po prejeti pomoči še ustavijo in se z menoj pogovorijo.

Kandidirate kot kandidatka Slovenske demokratske stranke (SDS). Katere vrednote SDS so vam najbližje in kako jih želite prenesti v vodenje občine?

Zlatka Dvoršak: Vrednote, ki jih ves čas zagovarjam, so delo, družina in povezovanje. Menim, da so to temelji, na katerih lahko gradimo uspešno skupnost. Pri vodenju Občine Makole želim dati večji poudarek sodelovanju, saj verjamem, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo več. Trenutno na tem področju vidim še precej prostora za izboljšave.

Kako bi ocenili trenutno stanje v Občini Makole? Kaj je dobro urejeno in na katerih področjih občina najbolj zaostaja?

Zlatka Dvoršak: Občina po mojem mnenju posluje iz leta v leto, brez večjih razvojnih projektov, zato je nujno čim prej sprejeti dolgoročno strategijo razvoja Občine Makole.

Dobro je, da imamo zagotovljene osnovne institucije, kot so vrtec, šola, zdravnik, pošta in trgovina, vendar menim, da je to premalo. Občina zaostaja pri izvedbi pomembnih projektov, kot je nadgradnja šolskega igrišča, ki bi osnovni šoli omogočala izvedbo športnega dne v celoti, starejšim pa ponudila prostor za medgeneracijsko druženje in izvajanje različnih aktivnosti. Prav tako bi bilo treba zagotoviti zemljišča, na katerih bi si mladi lahko ustvarili dom.

Če bi morali izpostaviti tri največje težave občine, katere bi bile in kako bi jih rešili?

Zlatka Dvoršak: Prva težava je vzdrževanje cestne infrastrukture in pomanjkanje večjih vlaganj vanjo. To bi reševala z večletnim načrtom vzdrževanja in investicij, ki bi določal prednostne odseke cest ter omogočal postopno in načrtno obnovo infrastrukture skozi celoten mandat ter obvezno prijavo na razpise. To se je zdaj pokazalo pri obnovi ceste Mostečno – Savinsko.

Kot drugo težavo vidim pomanjkanje pripravljene projektne dokumentacije za večje razvojne projekte. Ker občina takšnih projektov ne more financirati zgolj z lastnimi sredstvi, je nujno najprej pripraviti dolgoročno razvojno strategijo, na njeni podlagi pravočasno izdelati potrebno projektno dokumentacijo in se nato prijavljati na ustrezne državne in evropske razpise za pridobitev dodatnih finančnih sredstev.

Tretja težava je pomanjkanje ustreznih zemljišč, na katerih bi si mladi lahko ustvarili prvi dom. Zato bi si prizadevala poiskati možnosti za zagotovitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo in s tem mladim olajšati odločitev, da ostanejo in si prihodnost ustvarijo v Občini Makole.

Kako bi zagotovili enakomeren razvoj vseh 13 naselij v občini, da ne bi bili prebivalci posameznih krajev zapostavljeni?

Zlatka Dvoršak: Enakomeren razvoj vseh 13 naselij bi zagotavljala z rednimi srečanji z vaškimi odbori in obiski po vaseh, saj želim, da so potrebe in predlogi prebivalcev vseh naselij slišani in upoštevani pri določanju prednostnih projektov. V svojem programu sem predlagala tudi, da bi del občinskega proračuna namenili participativnemu proračunu. Tako bi občanke in občani lahko sami predlagali projekte, ki jih v svojem kraju najbolj potrebujejo, in neposredno sodelovali pri odločanju o porabi dela občinskih sredstev.

Zlatka Dvoršak, slika ustvarjena s pomočjo AI

Občani si verjetno želijo boljših cest, varnejšega prometa in urejene infrastrukture. Katere prometne ureditve bi bile po vašem mnenju najbolj nujne?

Zlatka Dvoršak: Cestno infrastrukturo je treba načrtovati dolgoročno in sistematično. Manjše investicije bi načrtovali in izvajali vsako leto, večje projekte pa bi opredelili v okviru celotnega mandata. To vključuje sanacijo in obnovo cest, izgradnjo krožišč tam, kjer so ta smiselna in izvedljiva, ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Pomembno je, da imamo jasen načrt, ki bo omogočal postopno izboljševanje prometne varnosti in infrastrukture v vseh 13 naseljih občine.

V tem trenutku ne bi želela izpostavljati posameznega projekta, saj bi se najprej želela seznaniti s strokovno oceno stanja cestne infrastrukture in prometne varnosti v občini. Na podlagi ugotovitev pristojnih strokovnih služb, pogovorov z občani in sodelovanja z občinskim svetom bi določili prednostne naloge ter pripravili načrt njihovega postopnega uresničevanja. Pri tem bi bila na prvem mestu varnost občank in občanov.

Kako bi občino naredili privlačnejšo za mlade družine? Kaj bi lahko storili, da bi mladi v Makolah ostali, si ustvarili dom in tukaj vzgajali otroke?

Zlatka Dvoršak: V Občinskem prostorskem načrtu (OPN) je nujno zagotoviti zemljišča, na katerih si bodo mladi in družine lahko čim prej pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo svojih domov. Nič nam ne bodo pomagali vrtec in šola, če v občini ne bo mladih družin.

Občinskemu svetu bi kot županja predlagala uvedbo denarne pomoči ob vstopu otroka v prvi razred, in sicer tako, da bi iz občinskega proračuna pokrili stroške nakupa obveznih šolskih potrebščin.

Tudi z zagotavljanjem športne infrastrukture bi omogočili skupno preživljanje družinskih popoldevov, hkrati pa poskrbeli, da bi se popoldanske aktivnosti začele izvajati v Makolah, namesto da morajo starši otroke voziti v oddaljene kraje.

V času županovanja si želim, da bi se čim več mladih vključilo v življenje naše občine. Želim si, da bi s svojimi idejami sodelovali pri oblikovanju novih projektov. Tako bi ustvarjali pogoje, da mladi ostanejo v Makolah, si ustvarijo dom in prihodnost. Zavedati se moramo, da se način življenja z vsako generacijo spreminja. Tem spremembam se moramo prilagajati in prisluhniti potrebam mladih.

Za dolgoročni razvoj za mlade imam še več idej, saj vem, da je tudi v manjših občinah mogoče uresničiti takšne projekte, kot je na primer podjetniški inkubator. Seveda pa vsega tega ni mogoče uresničiti v enem samem mandatu, zato je pomembno, da imamo jasno zastavljen dolgoročni načrt razvoja občine.

Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših občanov, zlasti tistih, ki živijo sami ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih?

Zlatka Dvoršak: Prva večja investicija, za katero se bom zavzemala in vztrajala pri njeni uresničitvi, je pridobitev potrebne dokumentacije in izgradnja medgeneracijskega centra na Remontu. Ta bi starejšim omogočal več druženja, medgeneracijskega povezovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa v prostoru, prilagojenem njihovim potrebam.

Če bi velikost zemljišča na Remontu to omogočala, bi preučila tudi možnost izgradnje varovanih stanovanj.

Poleg tega bi si prizadevala za nadgradnjo projekta Prostofer z nakupom vozila, prilagojenega za prevoz invalidov.

Posebno pozornost bi namenila starejšim občankam in občanom, ki živijo sami. Želim si spodbuditi medsebojno povezovanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih med tistimi, ki so v podobnem položaju. Verjamem, da si lahko s povezovanjem, druženjem in medsebojno pomočjo polepšajo vsakdan ter poskrbijo, da se nihče ne bi počutil osamljenega.

Makole imajo potencial na področju turizma, naravne in kulturne dediščine ter lokalne ponudbe. Kako bi te možnosti bolje izkoristili in ustvarili nove priložnosti za domačine?

Zlatka Dvoršak: Makole so res občina priložnosti, ki pa jih na žalost ne izkoristimo dovolj. Nujno potrebujemo osebo, ki bi povezovala turistične ponudnike, društva, kmetije in gostince ter aktivno iskala nove priložnosti za razvoj turizma. Trenutno nam namreč manjka bolj organizirana in povezana turistična ponudba.

Občinskemu svetu bi predlagala oblikovanje blagovne znamke »Makole – doživi podeželje«, pod katero bi povezali turistične, kulturne in kulinarične vsebine. Bolje bi morali izkoristiti potencial, ki ga že imamo, od dvorca Štatenberg in Forme vive Makole do pohodniških in kolesarskih poti ter domače kulinarike. S skupno promocijo in celovito ponudbo bi obiskovalce spodbudili, da bi v Makolah ostali dlje časa.

Verjamem, da bi se tudi marsikdo od domačinov odločil za nove podjetniške priložnosti, če bi občina znala prisluhniti njihovim idejam in jih podpreti. Turizem lahko prinese dodaten zaslužek domačinom in večjo prepoznavnost naše občine.

Kot občinska svetnica in predsednica odbora za finance poznate tudi finančno plat delovanja občine. Kje vidite največ možnosti za učinkovitejšo porabo občinskega denarja?

Zlatka Dvoršak: Učinkovitejša poraba občinskega denarja je mogoča z natančnim načrtovanjem projektov in vzdrževalnih del ter določanjem jasnih prioritet. Menim, da bi morali dela načrtovati tako, da se ob posameznih posegih izvede vse potrebno hkrati, saj se tako izognemo ponovnim stroškom. Pomembno je tudi primerjati ponudbe izvajalcev, spremljati stroške investicij in preverjati, ali so bila sredstva porabljena gospodarno.

Večjo učinkovitost vidim tudi v pravočasni pripravi projektne dokumentacije, s katero bi lahko uspešneje pridobivali državna in evropska nepovratna sredstva. Tako bi lahko z razpoložljivim občinskim denarjem izvedli več projektov.

Kako bi zagotovili večjo preglednost občinskega poslovanja? Bi podprli javno dostopnejši pregled porabe sredstev in napredka posameznih projektov?

Zlatka Dvoršak: Preglednost občinskega poslovanja je pomembno področje mojega programa, ki sem ga v 9. točki poimenovala Odprta in pregledna občina. Zavzemam se za to, da imajo občani jasen in razumljiv vpogled v porabo občinskega denarja ter napredek posameznih projektov. Podpiram javno dostopne informacije o investicijah, porabi sredstev in izvajanju projektov, saj imajo občani pravico vedeti, kako se porablja njihov denar.

Zavzemam se tudi za snemanje sej občinskega sveta, saj želim občanom omogočiti boljši vpogled v razprave, sprejemanje odločitev in delo njihovih izvoljenih predstavnikov. Menim, da morata biti delovanje občine in poraba javnih sredstev pregledna, informacije pa dostopne vsem občankam in občanom.

Kakšno je vaše stališče do morebitne postavitve vetrnih elektrarn na območju Makol? Kako bi zagotovili, da bi se pri takšnih odločitvah upoštevali vplivi na okolje in mnenje lokalnih prebivalcev?

Zlatka Dvoršak: Moje stališče je jasno: vetrnih elektrarn v Občini Makole ne potrebujemo in temu stališču bom odločno sledila. Pri tako pomembnih odločitvah morajo biti slišani tudi občanke in občani, zato se bom z njimi povezovala, prisluhnila njihovim pomislekom in si prizadevala, da bomo svoja stališča usklajeno predstavljali pristojnim institucijam.

Za zaščito interesov naše občine bi poiskala tudi podporo na državni ravni ter se povezala s poslanci, ki poznajo to področje. Menim, da je treba pri odločanju o takšnih posegih temeljito preučiti vplive na naravo, krajino, ljudi in kakovost bivanja. Pomembno je, da so postopki pregledni, strokovne podlage javno dostopne in da se mnenje lokalnega prebivalstva resno obravnava. O prihodnosti Makol ne smemo odločati brez Makolčanov.

Kako bi spodbudili razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva? Kaj lahko občina naredi, da bi domačim podjetnikom olajšala poslovanje in ustvarjanje delovnih mest?

Zlatka Dvoršak: Tudi temu področju sem namenila posebno mesto v svojem programu, in sicer pod 5. točko Podpora lokalnemu gospodarstvu. Zavzemam se za to, da občina postane partner domačim podjetnikom, obrtnikom in kmetom. Z rednimi srečanji bi prisluhnila njihovim potrebam in predlogom ter jih povezovala z občinskimi projekti. Pomembno je tudi, da bi jih pravočasno obveščali o državnih in evropskih razpisih ter možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev. Več pozornosti bi namenili promociji lokalnih izdelkov in storitev ter boljšemu povezovanju domačih ponudnikov. Verjamem, da lahko s takšnim sodelovanjem ustvarimo boljše pogoje za razvoj dejavnosti, nova delovna mesta in več priložnosti za ljudi, ki želijo delati in ustvarjati v Makolah.

Kako pomembno se vam zdi sodelovanje z občani pri sprejemanju odločitev? Bi uvedli dodatne oblike posvetovanja, da bi imeli krajani več besede pri določanju razvojnih prioritet?

Zlatka Dvoršak: Seveda je zelo pomembno, da občina prisluhne ljudem, ki v njej živijo. Le tako lahko pridobimo informacije o dejanskih težavah, potrebah in razmerah v občini. Zato sem v svojem programu temu namenila 10. točko z naslovom Občina, ki posluša.

Menim, da se mora župan zavzemati za enakomeren razvoj vseh naselij. Zato bom kot županja najmanj enkrat letno sklicala sestanek z vsemi štirinajstimi predsedniki vaških odborov. Poleg tega bom organizirala tudi letno srečanje s podjetniki, društvi, šolo in vrtcem, da bomo skupaj prisluhnili njihovim predlogom ter iskali rešitve za razvoj naše občine.

Kako si predstavljate sodelovanje z občinskim svetom, če v njem ne bi imeli večinske podpore? Ste pripravljeni sodelovati tudi s svetniki drugih političnih strank?

Zlatka Dvoršak: S sodelovanjem z občinskim svetom ne bi imela nobenih težav, tudi če ne bi imela večinske podpore. Izvoljeni svetniki so prejeli zaupanje občank in občanov, zato nimam pravice kogarkoli izločati zaradi politične pripadnosti. Na naši listi SDS imamo ekipo mladih kandidatov, ki se s to funkcijo srečujejo prvič, pa tudi kandidate, ki že imajo izkušnje z občinskim svetom in delovanjem občine. Verjamem, da lahko s povezovanjem mladih idej in izkušenj veliko prispevamo k razvoju Makol. Pripravljena sem sodelovati z vsemi svetniki, ki želijo s svojimi predlogi in konkretnimi projekti prispevati k uresničevanju skupnih ciljev. Najpomembnejše mi je, da delujemo v dobro občine in vseh njenih občanov.

Kandidati SDS za svetnike v občini Makole

Kaj bi storili, če bi morali izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, ki bi bila za del občanov manj všečna?

Zlatka Dvoršak: Vsak projekt oziroma investicijo bi najprej temeljito proučila, saj se zavedam, da ne odločam o lastnih finančnih sredstvih, temveč o denarju vseh občank in občanov. Kot županja ne bom sprejemala odločitev zgolj zato, da bi ugajala ljudem, ampak zato, ker bodo dolgoročno dobre za občino. Če bi morala izbirati med priljubljenim projektom in finančno odgovorno odločitvijo, bi izbrala odgovorno odločitev, tudi če ta ne bi bila vsem všeč. Pri tem bi znala jasno pojasniti svoje razloge in prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Verjamem, da mora županja znati prisluhniti ljudem, hkrati pa imeti dovolj odločnosti, da vztraja pri odločitvah, ki so v dolgoročno korist občine in njenih prebivalcev.

Kaj bi bila vaša prva konkretna odločitev, če bi 15. novembra 2026 dobili zaupanje volivcev? Kaj bi želeli doseči v prvih 100 dneh mandata?

Zlatka Dvoršak: trdim delom bi začela takoj. V prvih 100 dneh bi se podrobno seznanila z dejanskim finančnim stanjem občine, obstoječo projektno dokumentacijo in že sprejetimi obveznostmi. Na podlagi teh ugotovitev bi skupaj z občinskim svetom določila prednostne naloge in sprejela odločitve, ki bi nas usmerile k zastavljenim ciljem.

Posebno pozornost bi namenila pripravi dolgoročnega načrta razvoja občine, saj menim, da moramo poleg sprotnega reševanja težav vedeti tudi, kam želimo priti v prihodnjih letih. Konkretnih projektov, ki bi jih najprej izvedli, ne bi želela določati vnaprej, ne da bi poznala vse okoliščine. Želim sprejemati premišljene in odgovorne odločitve, za katerimi bom lahko stala in prevzela odgovornost za njihovo uresničitev.

Kaj bi o vas povedali vaši najbližji? Katera je vaša največja prednost in katera osebnostna lastnost, ki bi jo želeli izboljšati?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da bi moji najbližji povedali, da sem delavna, pozitivna in vedno pripravljena pomagati, včasih pa tudi trmasta. Svojo največjo prednost vidim v vztrajnosti pri doseganju zastavljenih ciljev, kar sem v življenju že večkrat dokazala. Ko se za nekaj odločim, sem pripravljena vložiti veliko truda, da to tudi dosežem.

Lastnost, ki bi jo želela izboljšati, je moja prevelika samokritičnost. Do sebe sem zahtevna in pogosto razmišljam, kaj bi lahko še naredila bolje. Po eni strani me to spodbuja k napredku, po drugi pa se učim sprejeti, da ni vedno mogoče vsega narediti popolno.

Zakaj menite, da ste prav vi prava izbira za županjo Makol? Kaj lahko občanom ponudite, česar po vašem mnenju drugi kandidati ne morejo?

Zlatka Dvoršak: Verjamem, da je moja prednost to, da sem ženska, ki zna prisluhniti, povezovati ljudi in biti odločna, ko je to potrebno. Menim, da naša občina danes potrebuje več povezovanja, saj smo preveč razdeljeni. Pogrešam več skupnih projektov in sodelovanja med društvi, ki bi ljudi povezovali ter krepili občutek pripadnosti naši občini.

Kot županja želim povezati ljudi različnih generacij, mnenj in političnih prepričanj. Ne želim biti županja ene skupine ljudi, ampak vseh občank in občanov Makol. Ponuditi vam želim drugačen način vodenja, ki temelji na sodelovanju, odločnosti in konkretnih rezultatih. To Makole nujno potrebujejo. Verjamem, da lahko skupaj naredimo več, kot lahko vsak zase.

Kakšne Makole si želite recimo čez štiri leta? Kaj bi želeli, da bi občani ob koncu vašega morebitnega mandata povedali o vašem delu?

Zlatka Dvoršak: Čez štiri leta si želim Makole, v katerih bodo zastavljeni cilji uresničeni, razvoj pa bo viden v vseh 13 naseljih. Svoj program sem pripravila premišljeno, z realnimi cilji, za katere verjamem, da jih lahko uresničimo.

Želim si tudi spremeniti miselnost tistih, ki menijo, da občine ne potrebujemo. Dokazati želim, da lahko z dobrim vodenjem, povezovanjem in odgovornim delom naredimo veliko za naše ljudi. Ob koncu mandata si želim, da bi občani lahko rekli, da sem izpolnila svoje obljube, da sem delala za vse in da sem znala povezovati tudi tiste, ki so danes različnih mnenj. Predvsem pa si želim, da bi tudi tisti, ki danes dvomijo vame, ob koncu mandata priznali, da sem upravičila zaupanje, ki so mi ga namenili podporniki.

Kakšno sporočilo imate za vse volivke in volivce?

Zlatka Dvoršak: Ob tej priložnosti bi želela vse volivke in volivce prositi, da se pri svoji odločitvi ne ozirajo zgolj na spol ali politično pripadnost kandidata. Tokrat ne odločamo o politiki, ampak o prihodnosti naših Makol, naših vasi in ljudi, s katerimi vsak dan živimo. Odločitev naj temelji na dosedanjem delu, osebnih lastnostih, sposobnosti povezovanja in pripravljenosti prevzeti odgovornost.

Makole so naš dom. Tukaj živimo, ustvarjamo, vzgajamo otroke in si želimo boljše prihodnosti za naslednje generacije. Zato vas prosim, da izberete človeka, za katerega verjamete, da bo delal za vse občanke in občane, znal prisluhniti ljudem in imel pogum sprejemati odločitve. Sama vam obljubljam trdo delo, vztrajnost in iskreno željo, da Makole povežemo ter jih skupaj peljemo naprej.

Pravite, da gre za prihodnost Makol?

Zlatka Dvoršak: Res je. Ne gre zame ali za politično stranko. Gre za nas, za naš dom in za prihodnost Makol. Povezani. Za Makole naprej.

Hvala za intervju in vse dobro na volitvah!

Zlatka Dvoršak: Hvala!

slike: Osebni arhiv Zlatke Dvoršak

The post Intervju, Zlatka Dvoršak: “Želim si, da bi se Makole razvijale hitreje!” appeared first on e-Maribor.

Očitno levičarska drhal, ki je včeraj motila govor predsednika vlade v Kopru na državni proslavi, ne prispeva k dobrem rezultatu levih strank opozicije. SDS je še povečala prednost, pred Svobodo, ki je iz meseca v mesec slabša.

SDS močno v vodstvu

Pri razmerju med podporniki političnih strank ostaja razmerje med političnima blokoma podobno, kot kaže trenutna sestava državnega zbora, razlike se dogajajo znotraj desnega in levega bloka. Meritev je izvedel Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (RC IJEK).

SDS bi po tej raziskavi dosegla 24.7%, Svoboda zaostaja za kar 5 odstotnih točk., volilo bi jo le 19% ljudi. Izenačena sta stranka SD in trojček okoli Nove Slovenije,  bi dosegli. Levica bi dobila 8.8%, V parlament bi se uvrstili stranki Resnica in Demokrati z 4.4%.

Če bi deleže podpore prelili v poslanske mandate, bi jih vladajoča koalicija in Resnica dobili 46, opozicijske stranke pa 42.

Vir: RC IJEK, oktober 2026

Interventni zakon bi uspel

Tudi Interventni zakon bi prestal glasovanje. Podpiralo naj bi ga 55.8%, proti bi glasovalo 28.3%. Neopredeljanih je 14.9%

Največ podpore v tem zakonu uživajo določbe o nižjem DDV na elektriko in energente za ogrevanje (87,1-odstotkov ZA), nižja obdavčitev oddajanja stanovanja mladim in družinam (85,9 odstotkov ZA) ter nižji DDV na osnovna živila – 83,4-odstotna podpora. Največ nasprotnikov ima t.i. socialna kapica pri 7.500 evrih. Toda tudi pri tem glede na raziskavo delež podpornikov tega ukrepa (52,3 odstotka) zelo presega delež nasprotnikov (30,7 odstotka).

The post Če bi bile danes volitve bi močno zmagala SDS. Tudi interventni zakon bi uspel. appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Finančna uprava bo danes upravičencem izplačala več kot 18 milijonov evrov donacij iz naslova namenitve dela dohodnine. To je tisti procent dohodnine, ki so ga ljudje lahko namenili humanitarnim organizacijam nevladnikom ali strankam.

V Sloveniji lahko ljudje do 1 % svoje odmerjene dohodnine namenijo organizacijam in drugim upravičencem, ki so uvrščeni na uradni seznam. To jih nič dodatno ne stane, saj gre za del dohodnine, ki bi ga sicer prejeli v državni proračun. Ljudje odstotek dohodnine namenijo Društvom in nevladnim organizacijam, političnim strankam, reprezentativnim sindikatom, cerkvam in verskim skupnostim ter šolskim skladom in skladom vrtcev.

Med 7.435 različnimi upravičenci so davčni zavezanci največ, kar 3,24 milijona evrov, namenili Društvu za srčno-žilne bolezni AED. Med političnimi strankami je sramotno najmanj zbralo Gibanje Svoboda, ki bo prejelo le 36 donacij, največ donatorjev in sredstev pa je znova zbrala SDS. Podatki finančne uprave kažejo sicer precejšnje razlike med političnimi strankami po številu zavezancev, ki so strankam namenili del dohodnine. Med njimi prednjačita SDS (2.407 donacij) in SD (1.398 donacij), na tretjem mestu pa je NSi (479 donacij).

Stranki SDS, iz leta v leto leto raste število donacij. SDS, so davčni zavezanci namenili za 56.048 evrov donacij, leto prej 53.951 evrov, leta 2023 pa 47.818 evrov. Ob tem stranki raste tudi število donatorjev, letos jim je del dohodnine namenilo kar 2.407 davčnih zavezancev. Zanimivo je povsem na repu Gibanje Svoboda. Leta 2023 so imeli 35 donacij, leta 2024 39 in lani le 37 donacij. Vse stranke razen Demokratov (stranka še ni obstajala so se namreč odrezali precej boljše.

The post Najmanj ljudi, je odstotek dohodnine med strankami namenilo Svobodi, največ SDS-u. appeared first on e-Maribor.

Ne samo na terenu, med ljudmi, SDS se krepi tudi med anketami. Stranka SDS je glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je za POP TV opravil Inštitut Mediana, prejela rekordno podporo volivcev po marčevskih parlamentarnih volitvah.

Volivci so stranki SDS v tokratni anketi namenili 30,3 odstotka glasov, kar je največ po volitvah. V primerjavi z zadnjo Medianino anketo za Delo z dne 14. 9. 2026 se jim je podpora povišala za 1,2 odstotne točke. Gibanje Svoboda bi tokrat volilo 26 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je znova NSi, ki so ji izmerili devetodstotno podporo, kar je 0,9 odstotne točke manj kot v zadnji anketi Mediane za Delo. Hanovi stranki SD se je podpora zmanjšala za eno odstotno točko, tokrat bi jih volilo 8,7 odstotka volivcev.

V državni zbor bi se glede na podatke uspelo uvrstiti še Levici s 7,8 odstotka in Demokratom Anžeta Logarja s 5,4 odstotka.  Anketa je  bila narejena pred afero levice o uporabi prepovedanih drog. Resni.ca Zorana Stevanovića bi prejela 3.7%. Prerod Vladimirja Prebiliča pa je potonil. Volivci so jim namenili 1,4 odstotka glasov.

The post Javno mnenje. SDS krepi vodstvo, visoko tudi Nova Slovenija. Prerod potonil! appeared first on e-Maribor.

V poslanski skupini SDS so danes od poslanske skupine Svoboda zahtevali javno in nedvoumno opravičilo poslanke Sare Žibrat in poslanca Martina Premka zaradi njunih izjav, ki jih v SDS ocenjujejo kot nedopustne, žaljive in neprimerne za parlamentarno razpravo.

Vse bolj  je žaljiva postaja poslanska skupina Svoboda? Pri tem ne izstopata le Lena Grgurevič in Tamara Vonta, ampak očitno tudi Sara Žibrat. Biti v opoziciji po štirih letih oblasti, je očitno šok za tiste, ki so bili toliko let pri koritu. Odziv Sare Žibrat pa je ne samo žaljiv, ampak nekulturen in nastopaški. Poslanka je namreč predlagatelje razrešitve podpredsednice Državnega zbora označila za »tolpo pokvarjenih politikov«, janši pa zabrusila, da je izdajalec slovenskega naroda. Kot je še zapisala Žibratova se “Tolpa skriva za poslanci SDS, NSi in Resnice, ki pridno ubogajo navodila.” V SDS pravijo, da takšna retorika presega meje političnega dialoga in predstavlja osebno diskreditacijo političnih nasprotnikov.

Tu pa je še en, poslanec Svobode, očitno po duši socialist, ki pa je še hujši od nesramne Sare Žibrat, Martin Premk. Njegov izpad na seji odbora za obrambo, ni vreden poslanca državnega zbora, v bistvu ni vreden niti človeškega dostojanstva. Tisti, ki se na posmehljiv način odziva na družinsko tragedijo, ni vreden da sedi v parlamentu. Še posebej ker gre za družinsko tragedijo predsednika vlade Janeza Janše in ostalih žrtev povojnih pobojev.

Da takšno ravnanje poslanca DZ ni vredno ne poslanca ne človeka je pred nedavnim dejal tudi poslanec SDS Luka Simonič.

𝐓𝐚𝐤š𝐧𝐨 𝐫𝐚𝐯𝐧𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐧𝐢 𝐯𝐫𝐞𝐝𝐧𝐨 𝐧𝐞 𝐩𝐨𝐬𝐥𝐚𝐧𝐜𝐚 𝐃𝐫ž𝐚𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐳𝐛𝐨𝐫𝐚 𝐧𝐞 č𝐥𝐨𝐯𝐞𝐤𝐚, 𝐤𝐢 𝐧𝐚𝐣 𝐛𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐬𝐭𝐚𝐯𝐥𝐣𝐚𝐥 𝐯𝐬𝐞 𝐝𝐫ž𝐚𝐯𝐥𝐣𝐚𝐧𝐞 𝐒𝐥𝐨𝐯𝐞𝐧𝐢𝐣𝐞

Medtem ko družine še vedno čakajo na dostojen in pieteten pokop svojih… pic.twitter.com/dmfFcp8Jie

— Luka Simonič (@luka_simonic) September 9, 2026

Ko zmanjka argumentov, očitno nastopi čas za žaljivke, osebne diskreditacije in politično sprenevedanje. Vsi poslanci, ki bi morali biti zgled odgovornega javnega dialoga, s sovražno retoriko, zavajajočimi zapisi in potvarjanjem dejstev ustvarjajo vtis, da je dovoljena vsaka žalitev – če je le usmerjena proti političnemu nasprotniku. Toda funkcija poslanca ni dovoljenje za širjenje sovraštva in zavajanje ljudi. Tega pri Svobodi še niso vzeli?

Kdo se bo torej opravičil? Sara Žibrat ali Martin Premk?

The post SDS zahteva opravičilo poslancev Martina Premka in Sare Žibrat zaradi nedostojnih in žaljivih izjav appeared first on e-Maribor.

Veliko Polano je 8. julija pretresla huda tragedija. V stanovanjski hiši na obrobju naselja je izbruhnil požar, ki je zahteval človeško življenje in za seboj pustil popolnoma uničen dom.

Na kraj dogodka so hitro prihiteli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velika Polana, policisti ter reševalci nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Lendava. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb partnerja lastnice hiše niso uspeli rešiti. V požaru je izgubil življenje, lastnica hiše Ana Halas pa je ostala brez življenjskega sopotnika in brez strehe nad glavo.

Tragedija je globoko pretresla lokalno skupnost, ki se je odzvala s številnimi izrazi sočutja in pripravljenostjo pomagati. Med prvimi je pomoč organiziral tudi predsednik občinskega odbora SDS Velika Polana, Stanislav Horvat, ki je začel humanitarno akcijo za pomoč Ani Halas. V okviru akcije zbirajo oblačila, obutev in druge življenjske potrebščine oziroma materialno pomoč, ki jo gospa v teh težkih trenutkih najbolj potrebuje. Ob tem je potrebno poudariti, da lahko prav vsaka pomoč pomeni pomemben korak pri ponovni vzpostavitvi osnovnih življenjskih pogojev po tako hudi osebni tragediji.

Takšni dogodki nas opomnijo, kako pomembni so solidarnost, človečnost in medsebojna pomoč. Ko nekdo v enem samem trenutku izgubi skoraj vse, lahko podpora skupnosti pomeni veliko več kot zgolj materialno pomoč – pomeni upanje, da v najtežjih trenutkih ni sam.

Če želite pomagati Ani Halas z oblačili, obutvijo, živili ali na kakršen koli drug način, pišite na elektronski naslov horvat.stanislav@gmail.com. Trenutno Ana Halas najbolj potrebuje gospodinjske in tehnične aparate, kot so pralni stroj, hladilnik, televizor in druga osnovna oprema za dom. Potrebna bo tudi obsežna prenova notranjosti hiše, vključno z zamenjavo oken. Organizatorji humanitarne akcije vam bodo posredovali vse potrebne informacije o tem, kakšna pomoč je v posameznem trenutku najbolj potrebna ter kako in kam jo lahko dostavite. Vsaka pomoč, ne glede na njeno obliko ali vrednost, bo Ani v teh težkih trenutkih pomenila veliko.

Vzrok požara za zdaj še ni znan. Policija in pristojne službe nadaljujejo zbiranje obvestil ter ugotavljajo okoliščine, ki so privedle do epiloga tega tragičnega dogodka.

The post Po tragediji v Veliki Polani stopili skupaj: SDS Velika Polana organizira humanitarno akcijo za Ano Halas appeared first on e-Maribor.

V Slovenski demokratski stranki se že odštevajo dnevi do največjega političnega srečanja v Sloveniji. V soboto, 25. julija, bo letališče v Bovcu ponovno postalo kraj srečanja tisočev ljudi, ki jih povezujejo vrednote domoljubja, odgovornosti, svobode in ljubezni do domovine Slovenije.

Srečanje članov, podpornikov in prijateljev SDS

Na pot se z velikim navdušenjem pripravlja tudi Mestni odbor SDS Maribor. Člani, podporniki in prijatelji stranke bodo skupaj krenili proti Bovcu, kjer bodo znova dokazali, da je moč skupnosti v povezanosti, spoštovanju in pripravljenosti delati za skupno dobro. Po napovedih  se bo dogodka iz cele Slovenije udeležilo okoli 10.000 ljudi, v Bovec pa jih bo pripeljalo več kot 150 avtobusov, na tisoče osebnih avtomobilov in kombijev.

Takšna srečanja so veliko več kot politični dogodki. So praznik ljudi, ki verjamejo v Slovenijo, spoštujejo njeno zgodovino, cenijo dosežke osamosvojitve in želijo prihodnost graditi na trdnih vrednotah. V času, ko je družba pogosto razdeljena, je prav občutek pripadnosti, prijateljstva in medsebojnega zaupanja tisti, ki daje posebno težo vsakemu takšnemu srečanju.

Na srečanju bo prisoten tudi predsednik Slovenske demokratske stranke, ki bo znova v vlogi predsednika vlade, Janez Janša ter številni poslanci in ministri Slovenske demokratske stranke.

Za številne udeležence bo Bovec tudi priložnost za srečanje s prijatelji iz vseh slovenskih regij, izmenjavo izkušenj in utrditev vezi, ki jih povezujejo že vrsto let. Nad dolino Soče bodo znova zaplapolale slovenske zastave, odmevali bodo pogovori, pesem in optimizem, ki ga prinaša vera v boljšo prihodnost naše domovine.

Mariborčani bodo tudi letos ponosno pokazali, da znajo stopiti skupaj. Z enotnostjo, spoštovanjem in odgovornostjo bodo predstavljali svoje mesto ter prispevali k nepozabnemu vzdušju največjega političnega srečanja v Sloveniji. Za zabavo bo odlično poskrbljeno. Na odru se bodo zvrstili original Štajerci, Gašperji, ansambel Zupan in godba Vodice.

Iz Maribora in okolice se bo v Bovec odpeljalo veliko število avtobusov in kombijev. Srečanja se bodo poleg Mestnega odbora Maribor udeležili tudi okoliški odbori SDS:  Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Hoče-Slivnica. Rače-Fram, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Starše, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane, Makole, Šentilj, Pesnica, Kungota in ostali odbori

Srečanje članov in podpornikov SDS v Bovcu, leta 2025

Mariborčani pozor! Vsi, ki bi se želeli udeležiti srečanja SDS v Bovcu, se lahko do zasedbe prostih mest prijavite pri Karolini na telefonsko številko 040 303 827. Avtobus bo  iz Maribora odpeljal ob 4.00 zjutraj, izpred Ikona Centra (nekdanji Planet Tuš). 

Poletni tabor SDS

To je tudi uvod v 31. poletni tabor SDS in Gorniškega kluba dr. Henrik Tuma, ki bo potekal od 25. julija do 9. avgusta 2026 v Kampu Klin v Lepeni. Tudi letos organizator stranke SDS pripravlja raznolik štirinajstdnevni program, namenjen vsem generacijam, družinam, mladim, planincem in ljubiteljem narave. Udeleženci bodo lahko sodelovali na planinskih pohodih in visokogorskih turah, športnih in družabnih dogodkih, strokovnih predavanjih, kulturnih večerih, družinskih aktivnostih ter številnih tradicionalnih srečanjih in delavnicah.

Program vključuje tudi tradicionalni vzpon na Triglav, katerega se bo udeležil tudi predsednik stranke SDS in predsednik vlade Janez Janša, romanje gornikov, dan Slovenske demokratske mladine, fotografski natečaj, družabne večere, otroške aktivnosti ter številna druga doživetja, ki že več kot tri desetletja povezujejo člane in prijatelje SDS v duhu prijateljstva, domoljubja, gibanja in spoštovanja slovenske narave.

Bovec bo tako tudi letos postal simbol povezanosti ljudi, ki jih združujeta ljubezen do Slovenije in želja, da prihodnjim generacijam zapustimo varno, uspešno in ponosno domovino.

The post Tudi MO SDS Maribor pripravljen na največje srečanje stranke v državi. “V soboto gremo v Bovec!” appeared first on e-Maribor.

Gre lahko pri skrajni levičarki Ireni Jovevi, še za kaj drugega, kot sovraštvo. Ob najavi, da je klicala predsednika Evropske ljudske stranke (EPP) Manfreda Vebra, da iz stranke izključi vse poslance SDS, ne le Branka Grimsa, je ogorčenje v slovenski politiki veliko.

Danes je dan, ko bo največja Evropska stranka EPP, kjer so tudi poslanci SDS in NSi, odločila o tem, ali naj Branko Grims ostane član EPP, ali pa mu bodo odrekli sodelovanje s stranko.  Evropskemu poslancu Branku Grimsu iz SDS med drugim očitajo pomanjkljivo delovno etiko ter delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam.

Premier Janez Janša je ob prihodu na vrh Nata v Ankari izrazil upanje, da Branko Grims ne bo izključen iz politične skupine EPP.  “Upam, da do te izključitve ne bo prišlo. Gospod Grims je v ponedeljek, ko smo imeli sejo izvršilnega odbora, sam dejal, da ima v EPP veliko prijateljev, tako da jaz računam, da te njegove besede držijo,” je dejal Janša in pripomnil, da Grims ni kršil pravil Slovenske demokratske stranke, saj ni član poslanske skupine SDS v državnem zboru, temveč je član politične skupine EPP v Evropskem parlamentu. “Tam je prišlo do nekaterih notranjih kršitev. Pač vsak klub ima svoja pravila. Niso pa to take stvari po našem mnenju – ker ne gre za vsebino –, da bi zaradi tega moral biti izključen,” piše Siol.net.

V dogajanje so se vmešali tudi predstavniki +levice v Evropskem parlamentu, čeprav gre za notranje zadeve politične skupine EPP. Med njimi je bila tudi skrajno leva evropska poslanka Irena Joveva, kateri so pred leti, ko je bila še pristranska novinarka POP TV nadeli ime “pručka”. Leta 2024 je bila izvoljena tudi v Evropski parlamen na listi Gibanja Svoboda, potem ko se je njena nekdanja stranka LMŠ prodala Golobu.

Irena Joveva in Marjan Šarec pisala predsedniku EPP @ManfredWeber s pozivom, da izključijo celotno SDS, po informacijah Politica naj bi Joveva Webra tudi poklicala. pic.twitter.com/aRslWr864a

— Jan (@Jan_Slovenia) July 8, 2026

Joveva je bila v preteklosti že večkrat tarča kritik zaradi svojih nastopov v Evropskem parlamentu. Očitali so ji tudi, da v javnih nastopih slovenščine niti ne uporablja. Pač pa poslance nagovarja kar v  srbskem in makedonskem jezik, čeprav ti državi sploh nista članici Evropske unije. Kar je v bistvu teptanje “lastnega” slovenskega jezika, ki je eden od jezikov Evropske unije.

Po poročanju evropskega portala Politico naj bi tako Joveva predsednika EPP Manfreda Webra pozvala, naj iz politične skupine ne izključi zgolj Branka Grimsa, temveč vse evropske poslance SDS. Kaj tako pokvarjenega lahko, očitno, pride le iz skrajnih levičarskih teženj in sovraštva.

The post Irena Joveva s skrajnimi levičarskimi pristopi nad SDS. Klicala je celo Manfreda Webra! appeared first on e-Maribor.