Bistriški vintgar je 6 km dolga soteska potoka Bistrica, v slovenjebistriškem delu Pohorja. Od Slovenske Bistrice je oddaljen približno 4 km. Je nekaj metrov široka soteska, ki jo obdajajo strme stene, v njej pa so trije slapovi in številne brzice ter tolmuni. Voda potoka Bistrica je kristalno čista, njegov tok pa razgiban, ponekod živahen, ponekod umirjen. V soteski šumi in buči.

Pot ob potoku je razgibana, hodimo po neokrnjeni naravi, v senci mogočnih dreves, vmes pa si lahko še ogledamo:

– kamnolom iz rimskih časov, kjer so nekoč lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem;

– največji slap v Bistriškem vintgarju, 13 m visok slap Bistriški šum, ki drsi čez tonalitno skalo;

– poznoantično naselbino Ančnikovo gradišče, kjer je bila v 4. stoletju zgrajena utrjena naselbina, obdana z močnim obzidjem. Danes so tu le ostanki te utrdbe, kjer so našli kovaške izdelke, med njimi je najzanimivejši bronasti kipec Apolona;

–  nekoč najdebelejšo jelko v tem delu Evrope, Maroltovo jelko, z obsegom debla 605 centimetrov, ki je v višino merila 43 metrov in imela skoraj 50 kubičnih metrov lesa. Danes si lahko ogledamo le njeno propadajoče deblo, saj se je zaradi požara in starosti podrla;

– ostanke številnih zapuščenih mlinov in žag, ki jih je nekoč poganjal potok Bistrica. V začetku prejšnjega stoletju je bila zgrajena tudi 10 km dolga vodna drža, ki so jo po 2. svetovni vojni opustili.

Po legendi naj bi na dnu tolmuna pod Bistriškim šumom živel povodni mož Vodovnik. In prav voda iz njegovega tolmuna, njegovega kraljestva, je ustvarila Bistriški vintgar. Povodni mož Vodovnik naj bi nekega dne ugrabil lepo pastirico in se z njo oženil. Imela sta tri sinove. Še danes Vodovnikova družina živi v potoku Bistrica.

Pohod skozi Bistriški vintgar lahko začnemo pri vodarni, kjer parkiramo avtomobil. Pot je dobro označena z markacijami. Priporočljiva je primerna obutev, saj je pot zaradi vlage ponekod tudi spolzka. Do rimskega kamnoloma bomo rabili približno 30 minut, do slapa Šum 45 minut, do Ančnikovega gradišča pa eno uro.

The post Nedeljski izlet: Bistriški vintgar appeared first on e-Maribor.

Sredi Pohorja na nadmorski višini 1000m imamo še vedno pragozd, zavarovano gozdno območje, skozi katerega teče potok Lobnica. Gozd je tu ohranjen v svoji naravni sestavi. Območje je poraščeno večinoma z listavci: bukvami, gabri, hrasti, katere so drugje po Pohorju posekali za potrebe glažutarstva. Iglavce (smreke) so posadili kasneje. V gozdu lahko občudujemo velike skale porasle z mahom, podrta drevesa ležijo kot so padla, kot jih je podrl veter. Potok Lobnica na svoji poti v dolino teče skozi divjo sotesko in pada čez strmo pobočje, kjer lahko občudujemo slap Veliki Šumik. To je 24 m visok slap, ki je največji na Pohorju.

Do slapa Veliki Šumik lahko pridemo iz dveh smeri, skozi Ruše proti Smolniku ali skozi Hoče na Areh in naprej. Na ravnici pri parkirišču Šumik, do koder se lahko pripeljemo z avtomobilom in kjer je urejen tudi prostor za počitek in piknik, se ob Lobnici skozi pragozd začnemo spuščati proti Velikemu Šumiku. Pot je označena s smerokazi, markacijami in opozorilnimi tablami, ki nas opozarjajo na strmine in nevarnost zdrsa. Pot postopoma postaja vedno bolj strma. Zadnji del poti proti Velikemu Šumiku je najbolj strm in težak. S pomočjo jeklene vrvi, se spustimo do dna slapa, kjer lahko uživamo v pogledu na njegovo veličino in lepoto. Za pot bomo porabili približno pol ure. S hojo lahko nadaljujemo še 15 minut do slapa Mali Šumik, ki leži 200m nižje. Po isti poti se vrnemo nazaj do parkiranega avtomobila.

Pot do slapov Šumik štejemo med zahtevnejše, zato potrebujemo ustrezno planinsko obutev. Tla so zaradi potoka in vlage v gozdu vlažna in porasla z mahom,  zato je velika nevarnost zdrsa.

Najprimernejši čas za izlet do slapov Velikega in Malega Šumika je v vročih poletnih dneh, saj se v globokem pohorskem gozdu prijetno ohladimo.

The post Nedeljski izlet: slap Šumik appeared first on e-Maribor.