Osrednji dogodek v Mariboru ob kulturnem prazniku bo, kot je v navadi, javno recitiranje poezije Franceta Prešerna.

Pestro dogajanje v Mariboru

• V Umetnostni galeriji bodo pripravili delavnice za otroke, v Rotovški knjižnici pa pravljično uro, novim članom pa bodo podarili letno članarino.
• V Sinagogi vabijo k ogledu razstave Slovenske žrtve Auschwitza.
• V galeriji Media Nox bodo na ogled nekonvencionalne upodobitve mesta.
• V Muzeju narodne osvoboditve bo vodenje po razstavah,
• vrata pa odpira tudi Pokrajinski muzej in vabi na ogled spominske razstave ob 100-letnici rojstva pomembnega kulturnega delavca Sergeja Vrišerja. Ta je raziskoval širok spekter kulture, od starih uniform do moderne umetnosti, še posebej pa baročne kipe, ki bodo tudi na ogled.

Želimo vam lepo praznovanje slovenskega kulturnega praznika!

vir: radio Maribor

MG

The post Danes je slovenski kulturni praznik. Kaj si v Mariboru lahko vse ogledate? appeared first on e-Maribor.

Komu najprej veselo zdravljico bratje čmo zapet?

Zakaj praznujemo Prešernovo smrt in ne rojstvo?

Prešernov dan je slovenski kulturni praznik, praznujemo ga osmega februarja. Na ta dan je leta 1849 umrl naš največji pesnik France Prešeren. Marsikdo si je kdaj postavil vprašanje, zakaj praznujemo smrt nekoga in ne rojstva. Ena izmed teorij pravi, da ob rojstvu še nismo prepoznani, saj nismo še nič ustvarili. Skozi življenje nekateri posamezniki ustvarijo pomembne dosežke, zato postanejo prepoznavni in njihova smrt pretrese veliko ljudi. France Prešeren je umrl kot velik pesnik svetovnega formata in ravno zato kulturni praznik praznujemo na dan njegove smrti.

Kdo je bil France Prešeren?

France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Bil je zelo priden učenec, zato so ga vpisali v zlato knjigo. Dokončal je študij prava, kar je v njegovi družini povzročilo hud spor, saj je njegova mama hotela, da bi se šolal za duhovnika. Med otroci je bil zelo priljubljen, ker jim je delil fige, zato so ga poimenovali tudi doktor Fig. Zaljubil se je v Julijo Primic, vendar je bila to neuslišana ljubezen, kar je vplivalo tako na njegovo osebno življenje, kot tudi na pesniško ustvarjanje. Njegova svobodomiselnost je bila za nekatere veljake v državi politično sumljiva, zato je tudi imel težave pri iskanju službe. Z Ano Jelovšek, ki je bila pravo nasprotje Julije, je imel tri otroke. Zaradi nesrečnega življenja, h kateremu so pripomogle težave s službo pravnika, nesrečna zaljubljenost, smrt prijateljev in bližnjih sorodnikov, je zapadel v krizo ter se vdal alkoholu. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter in 8. 2. 1949 umrl, pokopali pa so ga čez dva dni v Kranju.

Prešernove najboljše pesmi!

Njegove najboljše pesmi so zbrane v zbirki z naslovom Poezije, ki so izšle leta 1847. Najbolj poznane pesmi so: SONETNI VENEC: vsebuje še dodatni 15. dodatni sonet z naslovom Magistrale, ki so posvečene Primičevi Juliji; ZDRAVLJICA: napisana je bila leta 1844, idejo zanjo naj bi mu dal Matija Vertovec, 7. kitica pa je tudi slovenska himna, uglasbil jo je Stanko Premrl; KRST PRI SAVICI: posvečen je Matiji Čopu, ki je bil dober prijatelj Franceta Prešerna in je utonil v Savi; O VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA: posvečena je Vrbi, rojstnemu kraju Franceta Prešerna; APEL IN ČEVLJAR: v njej se Prešeren norčuje iz Jerneja Kopitarja in  SLOVO OD MLADOSTI: pesnik piše o svoji usodi in življenjskih spoznanj.

Zdravljica

France Prešeren je svojo Zdravljico napisal kot napitnico. Nastala je najbrž na pobudo Matije Vrtovca, šentviškega vinogradnika, ki je »prvega pevca« v svojem eseju Vinske trte hvala nagovoril, naj napiše pesem, ki slavi trto in vino. Tako je leta 1844 nastala Zdravica ob vinski novini. Morda se je pesnik tudi odzval na pesem J. V. Koseskega, ki je napisal domovinsko odo tujemu cesarju, kar je Prešerna zagotovo zbodlo. Pesem pa presegla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, njen optimizem je prerasel v takrat drzno politično pesem. V njej je Prešeren združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi. Tako je poleg zasebnega nagovora prijateljem prerasla v narodoljubno pesem, ki spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh narodov in vseh ljudi.

Po 6. členu ustave je Zdravljica besedilo himne Republike Slovenije. Za himno Slovenije je bila sprejeta že 27. septembra 1989, še preden je Slovenija postala samostojna država.

Letos je Slovenska kultura doživela pogrom

Slovenija je bila vedno dežela kulture. Skoraj vsaka vas, ali naselje ima društvo, ki se ukvarja s kulturnim udejstvovanjem. Imamo veliko folklornih skupin, ljudskih pevcev, glasbenikov. Imamo veliko igralcev, gledališč, knjižnic. Skratka Slovenci smo narod kulture. A nič kaj kulturno se naj nebi obnašal minister za kulturo Dejan Prešiček, ki se je moral posloviti z mesta ministra. Tudi igralec Boris Kobal, ni bil nič kaj kulturen, ko je namesto svojega dela prijavil plagiat. Ampak kultura je več, kot to. Je zavedanje naroda v to, ker smo in v to čemur pripadamo. In dokler bodo kulturniki širili našo samozavest, širili slovensko pesem, ples, jezik, igro in ostalo kulturo bomo Slovenci še naprej zrel in kulturen narod.

Želimo vam lepo praznovanje slovenskega kulturnega praznika

vir: mojpogled.com

M.G.

The post Slovenci praznujemo slovenski kulturni praznik appeared first on e-Maribor.