Po tem, ko je v nedeljo še vodil bogoslužje na veliko nedeljo, se je danes ob 7.35 rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu, je dejal kardinal Kevin Farrell v izjavi, ki jo je Vatikan objavil na svojem kanalu Telegram

Preden Cerkev ali javnost obvesti o papeževi smrti, izvede poseben priložnostni obred. Kamerlengo se postavi nad papeževo telo in trikrat zakliče papeževo krstno ime. Šele ko ni odgovora na klice, je papež razglašen za mrtvega.

Od tega dejanja naprej papeževo telo ostane večinoma nedotaknjeno. Vatikan prepoveduje kakršnokoli obdukcijo moškega, kar je privedlo do nekaterih zelo zanimivih teorij, ko papeži nepričakovano umrejo. Mrliški list se lahko napiše in komornik zapečati papeške apartmaje.

Danes zapečatenje papeških apartmajev nima več ritualnega pomena, nekoč pa je bilo to namenjeno preprečevanju kardinalom, da bi jih izropali in iz njih odnesli, kar jim je bilo všeč. Danes večjo skrb namenjajo temu, da papeževo telo ne bi slučajno pristalo v napačnih rokah.

Po tradiciji se torej njegove dvorane zapečatijo, papežev prstan pa se uniči, kar tudi uradno pomeni konec njegovega papeževanja. Kamerlengo o papeževi smrti obvesti kardinalski zbor, nato pa Vatikan novico obelodani svetu. Obdobju po smrti papeža sledi devetdnevno žalovanje (lat. novendiale). Za papežev pogreb pa je predpisana kopica vnaprej pripravljenih pravil in postopkov. Papežev pogreb se mora tako odviti med četrtim in šestim dnem po njegovi smrti, življenje papeža pa se praznuje devet zaporednih dni po njegovi smrti.

»Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram naznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška,« je dejal kardinal Farrell v izjavi. »Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu,« je sporočil. »Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi cerkvi,« je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek

Papež že sam v času življenja načrtuje velik del svojega pogreba, pri čemer navodila zapusti komorniku, da jih izvrši. Papeževo telo blagoslovijo, oblečejo v papeška oblačila in izpostavijo javnosti v baziliki sv. Petra, da se mu lahko poklonijo tudi navadni verniki. Od papežev se običajno pokloni več sto tisoč ljudi, med njimi tuji dostojanstveniki in svetovni voditelji.

Ko papež umre, je njegovo telo običajno položeno v tri zaporedne krste, vsaka s posebnim pomenom:

1. Prva krsta je iz cipresovega lesa, ki simbolizira ponižnost in umrljivost. Vanjo položijo tudi nekaj spominskih predmetov – med drugim vrečko z medaljami in kopijo dokumenta, ki opisuje papežev pontifikat.

2. Druga krsta je iz svinca in zatesnjena. Ščiti ostanke pred propadom in nosi vklesana papeževa imena, datume in pečate.

3. Tretja krsta, iz hrastovine ali drugega žlahtnega lesa, je zunanja in najbogatejša, pogosto okrašena z zlatimi križi ali grbom.

Ta starodavna tradicija simbolizira trojno zaščito njegovega telesa, spomina in vere – ter jasno ločuje papeža kot božjega služabnika od zemeljske slave.

Ena izmed manj znanih, a zelo simboličnih gest, ki se zgodi po smrti papeža, je uničenje Ribiškega prstana (Anulus Piscatoris). Gre za prstan z upodobitvijo svetega Petra kot ribiča, ki je bil v zgodovini uporabljen tudi za žigosanje uradnih dokumentov. Prstan uničijo s srebrnim kladivcem v navzočnosti kardinalov, s čimer simbolično preprečijo kakršnokoli zlorabo papeške avtoritete po njegovi smrti. Ta obred, ki sega stoletja v preteklost, pomeni dokončno slovo od posameznega papeža in pripravo prostora za novega.

Po končanem žalovanju se kardinali, mlajši od 80 let, zberejo v strogo varovanem konklavu, da izberejo novega papeža. Beseda konklave izhaja iz latinščine – cum clave, kar pomeni »s ključem«, saj so bili kardinali včasih dobesedno zaklenjeni v prostor, dokler niso izvolili novega papeža. Tudi danes velja stroga izolacija: noben stik z zunanjim svetom, elektronske naprave so prepovedane, prostori pa so pregledani zaradi morebitnega prisluškovanja. Glasovanje poteka v Sikstinski kapeli, vsako s tajnim lističem, in le če noben kandidat ne doseže dvotretjinske večine, se glasovanje ponovi.

Znameniti beli dim nad Sikstinsko kapelo – ki nastane z izgorevanjem lističev skupaj s posebno kemikalijo – še vedno oznanja, da je bil izbran novi papež. Ko se dim pojavi, svet zadrži dih, dokler na balkon ne stopi novi rimski škof z besedami: Habemus Papam!

The post Takšni so protokoli ob papeževi smrti. Napovedano devet dnevno žalovanje appeared first on e-Maribor.

Ob 9:45 je kardinal Kevin Farrell, kamerlengo Apostolske kamre, iz doma svete Marte oznanil smrt papeža Frančiška z naslednjimi besedami:

»Preljubi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram sporočiti smrt našega svetega očeta Frančiška. Ob 7:35 danes zjutraj se je rimski škof Frančišek vrnil v Očetovo hišo. Vse svoje življenje je posvetil služenju Gospodu in Njegovi Cerkvi. Učil nas je, kako živeti evangeljske vrednote z zvestobo, pogumom in univerzalno ljubeznijo, zlasti v prid najrevnejšim in najbolj odrinjenim. Z neizmerno hvaležnostjo za njegov zgled resničnega učenca Gospoda Jezusa priporočamo dušo papeža Frančiška neskončni usmiljeni ljubezni enega in troedinega Boga.«

Papeža Frančiška so v petek, 14. februarja 2025, sprejeli v polikliniko Agostino Gemelli po več dneh težav zaradi bronhitisa.

Njegovo zdravstveno stanje se je postopoma slabšalo, zdravniki pa so v torek, 18. februarja, diagnosticirali obojestransko pljučnico.

Po 38 dneh v bolnišnici se je pokojni papež vrnil v svojo vatikansko rezidenco v domu svete Marte, kjer je nadaljeval z okrevanjem.

Leta 1957 je Jorge Mario Bergoglio, takrat še v zgodnjih dvajsetih letih, v rodni Argentini prestal operacijo, pri kateri so mu odstranili del pljuč, ki jih je prizadela huda dihalna okužba.

Takšni so protokoli ob papeževi smrti. Napovedano devet dnevno žalovanje

Papež Frančišek je pogosto trpel zaradi ponavljajočih se bolezni dihal, med drugim je novembra 2023 odpovedal načrtovani obisk Združenih arabskih emiratov zaradi gripe in vnetja pljuč.

Aprila 2024 je pokojni Papež Frančišek odobril posodobljeno izdajo liturgične knjige za papeške pogrebne obrede, ki bo služila kot vodilo za še neobjavljeno pogrebno mašo.

Druga izdaja Ordo Exsequiarum Romani Pontificis uvaja več novosti, vključno z določitvijo ravnanja s papeževimi posmrtnimi ostanki.

Ugotavljanje smrti poteka v kapeli, ne v sobi, kjer je umrl, njegovo telo pa bodo takoj položili v krsto.

Po besedah nadškofa Diega Ravellija, mojstra apostolskih ceremonij, si je pokojni papež Frančišek želel, da bi bili pogrebni obredi poenostavljeni in usmerjeni v izražanje vere Cerkve v Vstalega Kristusa.

»Prenovljeni obred,« je dejal nadškof Ravelli, »želi še bolj poudariti, da je pogreb rimskega papeža pogreb pastirja in Kristusovega učenca, ne pa pogreb vplivneža tega sveta.«

The post Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek appeared first on e-Maribor.