Snaga je na podlagi uspešne uskladitve poravnave z izvajalcema Kostak in Stadler v zvezi s sortirnico, katere pogodbena vrednost znaša 12.568,215,00 € ponovno zagnala sortirno linijo.

V torek 29. septembra je bil na podlagi dvomesečnega zastoja sortirnice opravljen pregled vseh varnostnih elementov, ročno testiranje delovanja posameznih komponent in odprava manjših napak. Na podlagi rezultatov pregleda, ki je bil opravljen s strani podjetja Stadler je bila podana ocena stanja, resetirani so bili alarmi in tako omogočen ponovni zagon sortirne linije v mariborskem Centru za pridobivanje sekundarnih surovin.

Tako so se z ta teden, trakovi sortirne linije ponovno zagnali.

Verjamemo, da težav zaradi zastoja naprave pri obdelavi odpadkov ne bomo imeli in bomo tako lahko nemoteno pridobivali koristne surovine za njihovo nadaljnjo predelavo. Naredili bomo vse, da se nam odpadki ne bodo kopičili.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Mariborska sortirnica ponovno v obratovanju appeared first on e-Maribor.

Mariborska občina je v okviru evropsko financiranega projekta Interreg Alpine space GREENCYCLE predstavila strategijo prehoda v krožno gospodarstvo, katerega vodilni partner je, in ključne poudarke tega strateškega dokumenta. V projektu sodelujejo še italijanska, nemška, avstrijska in francoska občina ter štiri okoljske organizacije.

Letos bo v okviru projekta v vsakem od sodelujočih mest skupaj izbranih pet pilotnih projektov, ključni cilji projekta pa so, zraven strategije prehoda, še razvijanje orodij za razvoj krožnega gospodarstva, ki bodo testirana prav na teh pilotnih projektih, in digitalna transnacionalna platforma, ki bo zaživela februarja letos, medtem ko bo izmenjava na njej pričela potekati prihodnje leto.

Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju. Podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta, so servis občanom in ko bo uspešno uresničenih večino projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno.

Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle bi mesto preseglo stare modele delovanja. Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije bi naredili nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarjali nove prihodke, s katerimi bi zmanjšali lastne stroške. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero bi dosegli želene sinergijske krožne učinke.

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejejo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, s katerimi naj bi izhodiščno pilotno upravljali v že pridobljenih evropskih projektih Urban Soil 4 Food in Cinderela, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe.

Podjetja, ki opravljajo javne službe, predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje. Evropski projekt GREENCYCLE poteka do leta 2019, skupna vrednost projekta za vse partnerje je 1,9 mio €, delež sofinanciranja je 1,6 mio €.

M. T.

The post Krožno gospodarstvo kot ekološki ščit mesta Maribor appeared first on e-Maribor.