Luka Mesec, je, ne boste verjeli delal. Čeprav je bil v času Golobove vlade edini minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki nima niti minute delovne dobe v proizvodnji. Sam se je pobahal, da je sosedu pomagal pri selitvi. In zanimivo, FURS ga ni oglobil.

Luka Mesec je na družbenih omrežjih objavil fotografije, na katerih pomaga pri selitvi oziroma urejanju pohištva. Na eni od fotografij z vrtalnikom sestavlja oziroma pritrjuje omarico, na drugi pa skupaj z moškim nosi večji kos pohištva. Ob fotografijah je zapisal: »Ko sosed potrebuje pomoč.« O njegovi hvali so poročali tudi drugi mediji.

Prizor bi bil sicer povsem običajen. Sosed potrebuje pomoč, drugi sosed priskoči na pomoč. Tako je bilo v Sloveniji desetletja. A ob Mesčevih fotografijah se postavlja zanimivo vprašanje: kje je meja med sosedsko pomočjo in delom na črno? Še posebej zato, ker je prav FURS, v času vlade Roberta Goloba, ko je bil ravno Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi brezplačne pomoči oglobil upokojenca Branka Lukačiča. Ta je slabovidnemu prijatelju pomagal pri pleskanju napušča. Za pomoč ni prejel plačila, kljub temu pa mu je FURS izdal 1.000 evrov globe.

Mesec  je v politiki velik del kariere govoril o položaju delavcev, pravicah zaposlenih in socialni pravičnosti. Hkrati pa zdaj javno pokaže, kako sam pomaga pri fizičnem delu. Vse lepo in prav. Mora dvigniti svoj ego, saj kandidira za ljubljanskega župana in ne kaže mu najboljše. In tu je zanimiva primerjava. Branko Lukačič ni bil nikoli minister, je preprosti človek s pokojnino, s katero se komaj preživlja in je za svojo brezplačno pomoč skoraj slepemu prijatelju najprej dobil 1.000 evrov globe. Mesec ki je svojo pomoč sosedu, celo sam javno dokumentiral in se javno hvalil, ter dobil 2000 všečkov in napihnjeno reklamo, brez kakšnega obiska FURSA. In prav tu, bi bilo zanimivo slišati FURS, kje je meja med pomočjo in delom na črno!

The post Je Luka Mesec delal na črno? FURS ga še ni obiskal! appeared first on e-Maribor.

Z zanimanjem smo prebrali zapis, ki kroži na družbenih omrežjih in odgovor na vprašanje zakaj nekateri nikoli več nebi poklicali policije?

To je zapis zaskrbljenega Slovenca:

V naši okolici, Vižmarje – Ljubljana, imamo človeka s tremi velikimi psi, ki že več, kot tri leta napadajo, vznemirjajo in renčijo na mimoidoče. Psi so spuščeni, brez nadzora. Večkrat videni, ko gre lastnik s traktorjem po Tacenski cesti navzdol, psi pa za njim po cesti ali pločniku.

Zaskrbljeni prebivalec Vižmarij nadaljuje: Danes, po več, kot treh letih mi je prekipelo, ko sta 2 od teh 3 psov (morda tretji pes ni več živ), napadla mene in mojega psa. Z brcanjem in glasnim vpitjem nekako pridem do bližnje trgovine, ki je oddaljena približno 100m. V trgovini povem, da so me napadla psa in mi mlada deklica na blagajni pove, da so tudi njo napadli zjutraj, ko je šla na delo.

Pridem domov in takoj poklicem na anonimno številko policije 080 1200 Dobim odgovor, da moram poklicati 1!3, kjer sledi prijava incidenta. Poklicem torej 113, povem kaj se dogaja že nekaj let, povem kdo sem, kje sem.

Čez približno eno uro in pol prideta 2 policaja, zelo prijazna! Zahtevata moje podatke, povabim ju v stanovanje. Mlajši začne pisati zapisnik, kje, kdaj, kako se je napad zgodil in zahteva tudi mojo osebno izkaznico. Ponovno  povem,, da imamo z sosedovimi psi probleme že več, kot tri leta in zakaj jemlje moje podatke, zakaj ne ukrepata proti sosedu?

Policajema postavim nedvoumno vprašanje: “Kaj, če ima ta nas sosed, z spuščenimi psi, zveze na policiji in bo izvedel za mojo prijavo in tudi nisem edina oseba edina oseba, ki te izpade psov prijavljam?

Pa mi policista odgovorita: “Ja, v kolikor podpišete ta današnji zapisnik, smo mi dolžni obvestiti kršitelja” (lastnika teh psov!), kdo je prijavitelj. A sem v tem trenutku, sem iz mize potegnil zapisnik, ki ga je pisal mlajši policist, in ga zmečkal!!

In odgovor starejšega policista:
“Mi, lastniku teh napadalnih psov, lahko le napišemo 200 evrov za prekršek. Dajte povedati ljudem, da čim večkrat kličejo, pa se bo lastik naveličal plačevati po 200 evrov.”

Pri tem pa se poraja tudi vprašanje. Zakaj obstaja anonimna telefonska številka policije, če mora prijavitelj poklicati številko 113?

The post Preberite si ta zapis. Zakaj nikoli več ne pokličem policije? appeared first on e-Maribor.