Metanje denarja skozi okno je dovolj. Še posebej na ministrstvu za kulturo. Ta je v ponedeljek prejemnike sredstev obvestilo, da do predvidenega jesenskega rebalansa ne sprejema novih zahtevkov za izplačila. Po domače nevladniki ne bodo dobili denarja do jeseni.

Gre za ukrep, ki po navedbah kulturnega ministrstva izhaja iz velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo za leto 2026. Zaradi nastalih razmer naj bi bilo treba poseči tudi v že sklenjene pogodbe z izvajalci kulturnih programov in projektov.

Na ministrstvu poudarjajo, da bodo zmanjšanja izvedena skladno z razpisnimi in pogodbenimi določili, vendar pa je med prejemniki sredstev odločitev povzročila precejšnjo negotovost. Številni kulturni zavodi, društva in drugi izvajalci so namreč svoje programe že začeli izvajati na podlagi prvotno odobrenih zneskov, zato bi lahko zmanjšanje financiranja vplivalo na izvedbo načrtovanih aktivnosti.

Finančno stanje na ministrstvu posledica proračunskih obveznosti, ki so ostale iz obdobja, ko je kulturni resor vodila “zapravljiva” Asta Vrečko. Kritiki nekdanjega vodstva ministrstva menijo, da je novo vodstvo prevzelo izjemno zahtevno finančno stanje, zaradi katerega so zdaj potrebni varčevalni ukrepi in prilagoditve že sklenjenih pogodb.

Jesenski rebalans državnega proračuna bo tako pokazal, v kolikšni meri bo mogoče zagotoviti dodatna sredstva za področje kulture oziroma kako obsežni bodo rezi v že odobrene programe. Do takrat pa bodo morali številni izvajalci kulturnih projektov svoje načrte prilagoditi negotovim finančnim razmeram.

Konec je torej obdobja, ko so se številne nevladne organizacije lahko skoraj samoumevno zanašale na denar davkoplačevalcev. Organizacije, ki so svoje delovanje v veliki meri gradile na državnih proračunskih sredstvih, se bodo morale zdaj soočiti z drugačno realnostjo. Končno!

The post Končno! Ministrstvo za kulturo je zamrznilo izplačila nevladnikom appeared first on e-Maribor.

Mestna občina Maribor (MOM) nima posluha za šport. Še posebej takrat, ko se je spajdašila z Svobodo. Nogometno igrišče, ki je v lasti MOM in v upravljanju NK Branik, je v poraznem stanju. A rešitev je na dlani. Samo na občini se nihče ne zgane.

Dolga leta nazaj so se tako imenovani radvanjski pubeci odločili narediti nekaj za skupnost. Očistili so zapuščeno, zaraščeno parcelo pod Pekrsko gorco in tam uredili nogometno igrišče. Iz entuziazma, prostovoljnega dela in ljubezni do športa je nastal Nogometni klub Radvanje, ki je dolga leta uspešno zastopal kraj in mladim ponujal prostor za zdravo preživljanje prostega časa.

Kasneje so notranji spori klub pripeljali do stečaja. Ker je bilo zemljišče v lasti Mestne občine Maribor (MOM), je ta sklenila pogodbo z NK Branik. Od takrat naprej pa območje propada. Parcela je danes v poraznem stanju in ne služi nikomur – ne športu, ne mladim, ne lokalni skupnosti, še najmanj pa je v korist občanom in občankam.

Medtem se je v Mariboru razvijala nova, vse bolj priljubljena športna zgodba – ženski nogomet. Trening bi dekleta lahko imela v Radvanju, a so bili prisiljeni v uporabo igrišča v Zlatoličju, kar pomeni, da morajo starši otroke voziti iz Maribora na treninge izven mesta. To ni ne dolgoročno ne smiselno, še manj pa pravično do otrok in staršev.”

A Rešitev se je našla, kot na dlani. Nogometna zveza Slovenije in UEFA, pod vodstvom Aleksandra Čeferina, bi bili pripravljeni vložiti finančna sredstva v sodobno igrišče z umetno travo in pripadajočo infrastrukturo. Igrišče bi bilo večnamensko in uporabno tudi za druge športne dejavnosti. Poleg tega obstaja možnost pridobitve nepovratnih evropskih sredstev. Od Mestne občine Maribor pa bi bilo potrebno le eno – pisno soglasje. Oba podžupana Srečko Viler in Gregor Reichenberg idejo podpirata, prav tako tudi mestna četrt Radvanje, kot tudi direktor športnih objektov Maribor, Ranko Šmigoc. Župan pa še vedno molči. Vsi skupaj torej čakajo na njegov “žegnen” ki bo, če bo?

O tem sta spregovorili tudi, mestna svetnica MOM, Ljuba Jančič in predsednica ženskega nogometa Maribor Vesna Mujaković:

Tako je v Mariboru z ženskim nogometom, sredstva so, posluha občine pa ni? pic.twitter.com/f9v0aTzskc

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) February 8, 2026

Radvanjčanom je interes jasen: “Želimo urejeno igrišče, ki bo služilo otrokom, mladini in tudi drugim športnim dejavnostim. Želimo razvoj. A očitno smo le ena izmed mestnih četrti, kjer se nekaterim veljakom razvoj ne zdi potreben,” so dejali Radvanjčani. Bo meseca novembra, po lokalnih volitvah kaj drugače?

The post Zgodba o nogometnem igrišču v Radvanju. Sredstva so, posluha Arsenoviča, pa ni? appeared first on e-Maribor.

Sporni primer mariborskega župana in njegovega podjetja Galerija Gosposka čaka na odločitev komisije za preprečevanje korupcije. Župan, bi namreč z državnim denarjem rad gradil svoj zasebni hotel.

Župan Saša Arsenovič si očitno predstavlja vodenje Mestne občine Maribor, kot vodenje svojega privatnega podjetja. Kot župan, bi si v mestu z davkoplačevalskim denarjem rad postavil privatni garni hotel.  Gre namreč za visoki znesek namenjen direktno v zasebne žepe aktivnega politika. Takega primera do sedaj Slovenija še ni imela. Očitno je pri tem tudi minister Matjaž Han, zamižal na eno oko.

V bistvu, gre pri tem za še eno sporno podeljevanje davkoplačevalskega denarja tokrat iz ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Na ministrstvu se izgovarjajo, da pogodbe za dodelitev sredstev še niso podpisane in da v primeru Arsenoviča še čakajo na ugotovitve KPK. Kot piše Požareport, Arsenovič, zato še ne ve, ali bo dobil denar.

A kljub temu gre za veliko svinjarijo in še eno mešetarjenje z državnim denarjem. Bi se zaradi tega moral posloviti tudi minister Matjaž Han, Arsenoviču, kaj takega niti na misel ne pride.

The post Se Arsenoviču lahko zgodi, da milijončki za njegov zasebni hotel ne bodo nakazani? appeared first on e-Maribor.

Ponedeljkov katastrofalni potres v Turčiji in Siriji je prizadel na tisoče ljudi, mnogi med njimi so izgubili svoje najbližje, varen dom in vse imetje. Karitas Turčija in Karitas Sirija sta aktivirali kader in prostovoljce za pomoč. V prvih dveh dneh so pomagali predvsem s hrano, toplimi oblačili in odejami iz svojih zalog ter pri nameščanju ljudi v varna zavetišča v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Slovenska karitas je namenila prvih 10.000 evrov za nujno pomoč prizadetim ob potresu v Turčiji in Siriji, vsaki državi po 5.000 evrov. Hvala vsem Slovencem, ki so se hitro odzvali klicu na pomoč.

Izjava

V Turčiji je potres močno prizadel območje Anatolije na jugovzhodu države, kjer so sedaj zaprte vse šole in javni prostori. Škofijska karitas Anatolija v sodelovanju z lokalnim oblastmi zbira razseljene ljudi na varnih in odprtih mestih ter razdeljuje tople obroke in oblačila. Do sedaj je pomoč Karitas prejelo 400 ljudi. 75 ljudem pa nudi  varen prostor  v predmestju mesta Iskenderun. Škofijski karitas Izmir in Istanbul zbirata material za pošiljanje pomoči v Anatolijo in nudita psihosocialno pomoč prizadetim preko telefona. S potresom prizadeti ljudje v Turčiji v teh zimskih mrzlih dneh potrebujejo predvsem hrano, topla oblačila, odeje, vodo, higienske pripomočke, svetilke in varno zatočišče. Karitas v Turčiji v sodelovanju z oblastnim in drugimi organizacijami želi odgovoriti s pomočjo predvsem na tiste potrebe prizadetih, kjer bodo vrzeli.

V Siriji pa je potres prizadel območje na severozahodu, kjer je bilo že prej 4,1 milijona ljudi odvisnih od humanitarne pomoči, kot posledice vojne. Večina razseljenih oseb na območju, ki jih je prizadel potres, so ženske in otroci. Bolnišnice na nekaterih najbolj prizadetih območjih so sedaj preobremenjene, saj se trudijo pomagati vse ranjenim. Število žrtev in ranjenih pa še narašča. Pretok informacij zaradi pogostih motenj v telekomunikacijah in pomanjkanja električne energije je omejen, blokiranih je veliko cest. Mnoge stavbe so poškodovane, nekatere se še rušijo, nevarne so za bivanje. Zima je zelo mrzla, potrebe so zelo velike. Skupaj z mednarodnimi  sankcijami je pomoč otežena. Vlada je do sedaj za pomoč prizadetim odprla 126 zavetišč v Alepu, 23 v Lattakiji, 5 v Hami, 3 v Homsu in 3 v Tartusu. Prebivalci so nameščeni tudi v šole in cerkve. V vsakem centru so potrebne vzmetnice, odeje, obroki hrane, kompleti za kuhanje, voda, brisače in higienski pripomočki ter zdravila. Karitas v Siriji, ki deli hrano in odeje, so priskočili na pomoč tudi prostovoljci Karitas iz sosednjega Libanona ter z materialno pomočjo Karitas Jordanija.

Stiska ljudi na prizadetih območjih v Turčiji in Siriji je zelo velika. Slovenska karitas prosi za solidarnost. Svoj prispevek lahko posredujete na TRR:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Namen: POTRES TURČIJA-SIRIJA

Sklic: 00 626

Svoj dar lahko posredujete tudi s SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919 in darovali boste 5 oziroma 10 EUR.

Možnost za darovanje tudi TUKAJ (pošljemo položnico) in na 01 300 59 60.

Nakazilo preko mBills:

Preko aplikacije mBiils (v app pritisnite na znak za EUR, izberite Slikaj in plačaj – QR.)

The post [FOTO] Slovenska Karitas zbira sredstva za pomoč ob potresu v Turčiji in Siriji appeared first on e-Maribor.

Fotopub, ki se je leta financiral iz davkoplačevalskega denarja, preiskuje Ajpes, saj društvo ni oddalo letnega  poročila. Smodej naj bi tudi mimo pravil črpal javni denar.

Poleg domnevnih spolnih zlorab so zdaj v javnost prišle tudi informacije, da novomeški kulturnik Dušan Smodej več let ni oddajal finančnih poročil društva Fotopub, a je to kljub temu prejemalo javni denar kulturnega ministrstva ter mestnih občin Ljubljana in Novo mesto, poroča Delo. 

Smodej več let ni oddajal poročil finančnega delovanja društva. Kljub temu pa je društvo prejemalo finančne subvencije kulturnega ministrstva ter ljubljanske in novomeške občine.  Po podatkih iz aplikacije Erar je Društvo Fotopub med letoma 2019 in 2022 skupaj prejelo 77.651 evrov javnega denarja. Lansko poročilo ministrstva za kulturo razkriva, da so leta 2021 Fotopubu namenili 12.460 evrov, od občine Ljubljana pa je društvo prejelo deset tisočakov. 

Tudi kulturno ministrstvo je bilo plačnik Fotopuba. Fotopub je bil nanmreč sprejet v sofinanciranje na večletnem projektnem razpisu JPR-VP-2018-2021. V letih 2018, 2019, 2020 in 2021 je prejel sredstva v skupni višini 52.826 evrov, in sicer za projekt: Festivalpub. V letih 2015 in 2017 se je Fotopub prijavil še na dva razpisa v vrednosti dobrih 4.200 evrov. V prvem primeru (leta 2015) kot koproducent, v drugem (leta 2017) kot producent. Skupno je tako Fotopub od leta 2015 naprej z ministrstva za kulturo prejel 57.026 evrov.

A pri domnevnih spolnih zlorabah in črpanju javnega denarja mimo pravil se ne konča. Mnogi Smodeju očitajo tudi finančne prevare. Številnim naj bi namreč dolgoval visoke denarne zneske. Prav danes je tako potekala javna dražba, kjer so bile na prodaj tri umetniške slike, katerih lastnik je Smodej, avtor dveh umetnin pa je zdaj že pokojni Roman Uranjek

The post Ajpes nad Smodeja in Fotopub. Rubežniki nad njegove umetniške slike? appeared first on e-Maribor.

Odlična novica za Maribor! Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila evropska sredstva za projekt »COVID19 – Ureditev prostorov za namen Negovalne bolnišnice UKC Maribor.

Za negovalno bolnišnico UKC Maribor 6,8 milijona evrov!

V okviru projekta bo Ministrstvo za zdravje umestilo Negovalno bolnišnico UKC Maribor v obstoječi objekt sedanjega Oddelka za pljučne bolezni, namenjena pa bo tako za podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego kot paliativno oskrbo. Vizija omenjene negovalne bolnišnice je primerljivost z evropskimi institucijami na tem področju ter izmenjava znanja in uporaba najboljših praks pri delu, vse s ciljem zadovoljstva tako zaposlenih v zdravstvu kot tudi pacientov. Negovalna bolnišnica bo urejena po standardih za negovalne bolnike in opremljena s pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo. Imela bo kar 56 postelj za bolnike, obolele za Covid-19.

O investicijah v slovenskem zdravstvu

V okviru projekta bomo umestili Negovalno bolnišnico UKC Maribor  v obstoječi objekt sedanjega Oddelka za pljučne bolezni, namenjena pa bo tako za podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego kot paliativno oskrbo . pic.twitter.com/9j0AyYBCHy

— Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) October 14, 2021

[color-box color=”blue”] Skupna višina sredstev za projekt, ki ga bo izvajalo Ministrstvo za zdravje, znaša 8,9 milijona evrov, od tega bo večino – kar 6,8 milijona evrov – prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj iz virov React-EU. V letošnjem letu smo tako v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za krepitev zdravstvenega sistema iz tega naslova namenili že 66 milijonov evrov.[/color-box]

Zares še ena odlična poteza vlade, ki bo zagotovo pripomogla k izboljšanju ljudi do zdravja v Mariboru.

P.M.

The post Za negovalno bolnišnico UKC Maribor 6,8 milijona evrov! appeared first on e-Maribor.

Župan Arsenovič, ki od Šarčeve vlade ni dobil praktično nič denarja za obnovo mesta Maribor, je okusil dobrohotnost vlade Janeza Janše, ki namenja veliko denarja za nove projekte v mestu.

ARSENOVIČ POZABLJA KDO DAJE DENAR ZA OBNOVE V MARIBORU?

Mariborski župan Saša Arsenovič, se očitno rad kiti s tujim perjem. Vlada je namreč prispevala sredstva za obnovo Promenade v Mestnem parku. Za izvedbo projekta celovite ureditve je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Makro 5 gradnje. Vrednost projekta ureditve promenade znaša 2,8 milijona evrov z davkom, od tega je 80 odstotkov evropskih sredstev, je povedal Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

A župan se prepotrebna sredstva za obnovo promenade očitno ne bo zahvalil vladi RS niti ministru pristojnemu za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonetu Černaču. Pa čeprav bi bila zahvala seveda še kako na mestu. A kot smo že navajeni levim gre to težko z jezika. Se je pa namesto Arsenoviča, vladi in ministru Černaču zahvalil mariborski poslanec Dejan Kaloh.

Ker se mariborska mestna oblast ne bo zahvalila za trud @SVRK_RS @ZCernac pri obnovi promenade v mb parku, se bom jaz. HVALA Zvone, in HVALA vladi @JJansaSDS, ki razume potrebe Mariborčanov in Mariborčank. 80% sofinanciranja je iz sklada EU za regionalni razvoj, odobril SVRK! https://t.co/qiYxWwL5Ow

— Dejan Kaloh (@DKaloh) September 2, 2021

Bomo pa videli, kako bo Arsenovič glasen čez leto dni, ko bodo lokalne volitve in se bo kitil s tujem perjem po Mariboru in  v njemu ljubem Večeru.

M.G.

The post Arsenovič se je pozabil zahvaliti vladi za obnovo promenade? appeared first on e-Maribor.

V kampanji “Za obSTAnek” državljani zbrali kvečjemu za sindikalni izlet. Posamezniki zaposleni v državni upravi, ki so “donirali” prek službenih telefonov, pa bodo morali zneske refundirati!

DRŽAVLJANI SO ZA STA ZBRALI BORE MALO DENARJA?

Sredstva je bilo mogoče prispevati z SMS sporočili za en evro, ali pet evrov ali pa na TRR društva na Vošnjakovi ulici 8 v Ljubljani. Publicist Tomaž Štih je razkril, da po njegovih izračunih državljani z donacijami po en in pet evrov, niso zbrali niti za sindikalni izlet. Če zgoraj navedeni skupni znesek v višini 189.000 evrov drži vsaj približno, so se zagotovo morali najti “pravi” (beri: “naši”) donatorji, ki direktorju Bojanu Veselinoviču dajejo potuho pri njegovih nečednostih.

Pravljica o ljudskih donacijah za STA je lažna novica. Ljudje niso zbrali niti za sindikalni piknik in to se da preprosto preveriti – z objavo onih, ki so donirali več kot 100 evrov. Toda tam bi bila transparentna prepletenost glob.države, politike in medija. Zato tega ne bo.

— Libertarec (@Libertarec) May 11, 2021

Še bolj pa je zaskrbljujoče, da so nekateri posamezniki zaposleni v javni upravi donacije nakazovali kar prek službenih telefonov. A notranji minister Aleš Hojs je danes prek Twitterja sporočil, da se vse “donacije”, ki so bile na STA plačane iz službenih telefonov v javni upravi morajo refundirati s strani posameznikov, ki so na ta način “donirali”. Take “donacije” so seveda šle na račun vseh slovenskih davkoplačevalcev, kar je seveda povsem nesprejemljivo početje. Piše portal Politikis.

Levi donatorji imajo v Sloveniji očitno še veliko denarja.

P.M.

The post STA zavaja? Državljani zbrali le toliko evrov, kot za en sindikalni izlet appeared first on e-Maribor.

Na včerajšnji seji Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je bilo slišati veliko neumnosti in laži tako o ministru Janezu Ciglerju Kralju kot tudi o Zavodu Iskreni.

Pogrom nad Zavodom Iskreni

Na včerajšnji seji odbora DZ za delo je bilo skozi razpravo slišati številne očitke o tem, da je minister za delo Janez Cigler Kralj sredstva namenil »svojemu« »prijateljskemu« zavodu, pri čemer se je zavod označevalo kot »politično organizacijo«, ki da je »idejno, politično in kadrovsko« blizu stranki Nova Slovenija.

Zavod Iskreni je nevladna organizacija. Ni zavod neke stranke, kot se mu to skuša obesiti v političnih razpravah, pa čeprav so mu mnogi ljudje vrednotno blizu. V njem delujejo ljudje različnih nazorov in podporniki različnih političnih opcij (ki sami podpirajo kogarkoli pač želijo), prav tako vsebine odražajo tudi kritičnost do stranke, katere nalepko se poskuša na levici prilepiti na zavod. Tako je najti številne intervjuje in vsebine s pripadniki različnih političnih opcij in raznolikimi nazori. Janez Cigler Kralj tudi v kratkem času njegovega družbeništva v zavodu ni vplival na njegovo operativno delo.

[color-box color=”blue”] “Pogrom nad Zavodom Iskreni, ki ga vodijo mediji in predlagateji sklica nujne seje odbora, je v zreli družbi nesprejemljiv. Razumemo, da se je nekaj podobnega lahko štelo kot sprejemljivo v srednjem veku, danes, v sodobni družbi, pa ima vsak pravico do svobodnega mišljenja in delovanja.”[/color-box]

V podporo zavodu Iskreni lahko tudi vi podpišete peticijo in tako podprete tudi ministra Cigler-Kralja, kateremu grozi interpelacija. Zavod Iskreni so do sedaj javno podprli: Iniciativa Prebudimo Slovenijo, Zbor za republiko, Slovenska škofovska konferenca, društvo Družina in življenje in druge organizacije in posamezniki

Preberite tudi: Poglejte to razpredanje poslanca LMŠ Aljaža Kovačiča.

PM

The post Združimo se v podpori zavodu Iskreni! Podpišite peticijo! appeared first on e-Maribor.

Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida 19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Sloveniji 10.6 milijarde evrov

Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši,« je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier. Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. »Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,« je poudaril.

Slovenija naj bi v naslednjih sedmih letih po ocenah prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in še 1,6 milijarde v okviru nepovratnih sredstev skupne kmetijske politike. Upravičena bo še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje. Za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija je Slovenija iztržila še 350 milijonov evrov. Za razvoj podeželja je Slovenija pridobila posebno alokacijo v višini 50 milijonov, piše v dokumentu, ki ga je objavil Janša. Skupaj ima torej Slovenija na voljo 10,6 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

Dolga, a na koncu uspešna pot za Evropo in Slovenijo končana. Hvala odlični ekipi doma in v Bruslju. #EUCO #MFF #NextGenerationEU pic.twitter.com/zygkbQmGw4

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 21, 2020

MG

The post Znano je koliko milijard bo dobila Slovenija appeared first on e-Maribor.