Pa so prišli izračuni, ki postavlja to vlado od napovedani ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja v neugoden položaj.

V bistvu ne gre za dodatno zdravstveno zavarovanje, ampak za prisilno zdravstveno zavarovanje, ki ga bodo morali plačevati VSI.A to ne bo stalo ne 30, ne 35 ampak preko 45 evrov, je na posvetu si strokovnjaki s področja zdravstva, javnih politike, financ, zavarovalništva ter predstavniki delodajalcev, delojemalcev in pacientov, dejal Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja in tudi Golobu nalil čistega vina.

Čok je poudaril , da bo financiranje zdravstvenega sistema brez zasebnih sredstev težko, saj državni proračun ni neomejen. Predstavil je nekaj izračunov ob napovedanem preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral kriti proračun ob taki višini prispevka, kot je določena sedaj, vsako leto višji. Primanjkljaj pri 35 evrih bi tako znašal 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi letos prispevek moral znašati 40 evrov, prihodnje leto pa preko 45 evrov. Piše Žurnal24.

In ko smo že pri številkah, Število delovno sposobnih prebivalcev se znižuje že dlje časa, v zadnjih 10 letih je padlo za 62.000, je povedala direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Do konca desetletja se bo zniževalo za okoli 5000 na leto. V to projekcijo so že vključene projekcije priseljevanja tujih delavcev. Zelo hitro se povečuje tudi skupina starejših od 65 let. Sredi devetdesetih let je bilo na 100 delovno sposobnih prebivalcev 22 starejših od 65 let, danes jih je 36,5, leta 2050 jih bo skoraj 60.

Staranje prebivalstva tako postaja problem! Zakaj je torej Golob ukinil urad za demografijo?

The post Ob ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja: “45 evrov mesečno ne bo dovolj!” appeared first on e-Maribor.

Statistični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil, da delež mladih (od 15 do 29 let) med celotno populacijo v EU in v Sloveniji še vedno upada. Posebej v zadnjih petih letih je v EU in Sloveniji opazen trend padanja deleža mladih v skupni populaciji.

V Sloveniji je leta 2016 delež mladih predstavljal 15,9% celotnega prebivalstva. V zadnjih petih letih (2011–2016) se je delež mladih zmanjšal za 2,4%. Skoraj enako je veljalo za celotno EU: delež mladih je v petih letih upadel za 0,9 odstotne točke; v 2016 je znašal 18,3%. 

V primerjavi z 2010 so se mladi v Sloveniji v 2015 prej odselili iz skupnega gospodinjstva s starši. V Sloveniji se izselijo iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 28,2 leta, v EU pri 26,1 leta. V petletnem obdobju se je ta starost znižala (v letu 2010 je znašala 29,5 leta). Mlade ženske se za ta korak odločajo nekoliko mlajše kot mladi moški, povprečno pri 27,2 leta; mladi moški se namreč odselijo od staršev v povprečju več kot dve leti pozneje, pri 29,2 leta. Leta 2015 je v skupnem gospodinjstvu s starši živelo v Sloveniji 80,4% mladih  od 15 do 29 let, kar je bilo v primerjavi s celotno EU (65,9%) še vedno precej več. 

Najhitreje so se iz skupnega gospodinjstva s starši odselili mladi na Švedskem (pri 19,7 leta), Danskem (pri 21,1 leta) in na Finskem (pri 21,9 leta). 

Med mladimi v Sloveniji se je zmanjšal tudi delež delovno aktivnih. Delež delovno aktivnih mladih v Sloveniji je bil v 2016 v primerjavi z 2011 nižji za 2,5 %. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 % delovno aktivnih, v EU pa 48,3 %. Mladi v Sloveniji pridejo do stabilne oblike zaposlitve šele v pozni mladosti oz. na prehodu v zgodnje odraslo obdobje. Spodbudnejši pa je podatek, da je delež zaposlenih za nedoločen čas med zaposlenimi mladimi v starostni skupini  od 25 do 34 let višji, in sicer znaša 72,8 %.

Mladi so pomembna družbena struktura, saj lahko z novimi, svežimi znanji, pridobljenimi v izobraževalnem procesu ter s socialnimi in tehničnimi kompetencami aktivno sodelujejo pri ustvarjanju kakovostnejše in varnejše družbe. Mladinsko politiko določa nabor ukrepov države, ki naj bi omogočali vzpostavitev takih razmer, ki bi mladim olajšale prehod v odraslo dobo, vse z namenom, da se ustvari ekonomska in socialna varnost.

The post Sloveniji in Evropi “grozi” staranje prebivalstva appeared first on e-Maribor.

Zemlja dom vseh prebivalcev sveta, katerih nas je sedaj več kot 7,5 milijard. Po predvidevanjih se bo letos svetovno prebivalstvo povečalo za 77 milijonov. V desetih največjih državah sveta živi 58 % vseh prebivalcev sveta, v Sloveniji pa približno 0,03 %.

Na dan 11. julij 1987 je  prebivalstvo na svetu doseglo število pet milijard. Združeni narodi so zato leta 1989 razglasili 11. julij za svetovni dan prebivalstva.

Prejšnji četrtek je ustanovitelj Tesle Elon Musk twittnil da svetovno prebivalstvo drvi proti propadu, vendar je za to le malokomu mar. Musk se je odzval na nedavno objavljen znanstveni članek z naslovom Svet leta 2076: Populacijska bomba je v kolapsu. Ta napoveduje postopno upadanje prebivalstva v naslednjih 60 letih.

Svetovno prebivalstvo se veča, predvsem zaradi visoke stopnje rodnosti v Afriki, vendar so strokovnjaki opazili padec rodnosti po vsem svetu. Podatek je zaskrbljujoč, saj če želijo države ohraniti prebivalstvo in gospodarstvo stabilno, bi se moralo na vsako žensko roditi približno 2,1 otroka. Če se v državi ne rodi dovolj otrok, država ne more ustvariti dovolj delovne sile, ki bi skrbela za ostarelo prebivalstvo.

Mnoge najbogatejše države na svetu zaradi nizke stopnje rodnosti morda niso daleč od gospodarskega upada. ZDA, Danska, Kitajska in Singapur imajo nizko stopnjo rodnosti: 1,87, 1,73, 1,6 in 0,81. Japonska, ki je eden najbolj skrajnih primerov staranja populacije ima stopnjo rodnosti 1,41. Število prebivalcev Japonske se v zadnjih nekaj letih zmanjšuje.

Poročilo UBS-a leta 2016 je napovedalo, da bi se lahko v naslednjih 20 letih kriza prebivalstva iz Japonske razširila tudi na druge industrializirane države sveta. Veliko današnjih bogatih držav izrazito spominja na Japonsko v devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Nekaj statističnih podatkov o prebivalstvu po svetu

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji je najgosteje poseljeni kvadratni kilometer na svetu v kitajskem mestu Šjamen (Xiamen), kjer naj bi živilo več kot 330.000 prebivalcev. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, v prihodnjih desetletjih pa se bo ta delež po ocenah Združenih narodov še povečeval in leta 2050 že presegal 65 %. 10 držav, v katerih živi največ prebivalcev so po podatkih U.S. Census Bureau, International Data Base Kitajska, Indija, ki jih imata obe več kot milijardo prebivalcev, sledijo Združene države Amerike, Indonezija, Brazilija, Pakistan, Nigerija, Bangladeš, Rusija in Mehika.

Kako je s populacijo v sloveniji?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v Sloveniji 1. januarja 2017 živelo 2.065.875 prebivalcev ali 16 več kot tri mesece prej. Število državljanov Slovenije se je v četrtem četrtletju 2016 zmanjšalo, število tujih državljanov pa povečalo; njihov delež je ostal pri 5,5 %. Največ prebivalcev na kvadratnem kilometru v Sloveniji živi v ljubljanski občini, kjer je povprečno 1050 prebivalcev na kvadratni kilometer, povprečno pa v državi na kvadratni kilometer živita 102 prebivalca.

Še vedno pa v Sloveniji živi več žensk kot moških. Iz spodnje tabele je razvidno, da je živelo na dan 1. 1. 2017 v Sloveniji 1.025.125 moških in 1.040.770 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,3 %, sicer pa ta delež zelo počasi upada že vrsto let.

The post Dan prebivalstva: ali prebivalstvo drvi proti svojemu propadu? appeared first on e-Maribor.