V Sloveniji je veliko različnih imen. Veliko je tudi istih imen in priimkov. Pa si poglejmo nekaj najpogostejših imen in priimkov, ter novih, ali novodobnih imen.

Število Slovencev se v Sloveniji manjša

1. januarja 2020 je imela Slovenija 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot eno leto prej. Število državljanov Slovenije se je v letu 2019 zmanjšalo, število tujih državljanov pa povečalo; njihov delež se je zvišal na 7,5 %.Novo. Skupaj je v Sloveniji tujih državljanov kar 156.351.

Prebivalstvo Slovenije je 1. januarja 2020 sestavljalo 1.051.066 moških in 1.044.795 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,2 % (ta delež sicer zelo počasi upada že vrsto let); med tujimi državljani pa je bilo žensk 33,4 %

Vseeno pa so najpogostejša imena v Sloveniji in priimki še vedno slovenska. Preverite!

Najpogostejša imena

Najpogostejši priimki

Najpogostejša imena novorojenčkov

Sodobna ali novodobna imena

VIR: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

MG

The post SURS – Število Slovencev se je zmanjšalo, število tujcev pa povečalo! Ostali podatki! appeared first on e-Maribor.

Statistični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil, da delež mladih (od 15 do 29 let) med celotno populacijo v EU in v Sloveniji še vedno upada. Posebej v zadnjih petih letih je v EU in Sloveniji opazen trend padanja deleža mladih v skupni populaciji.

V Sloveniji je leta 2016 delež mladih predstavljal 15,9% celotnega prebivalstva. V zadnjih petih letih (2011–2016) se je delež mladih zmanjšal za 2,4%. Skoraj enako je veljalo za celotno EU: delež mladih je v petih letih upadel za 0,9 odstotne točke; v 2016 je znašal 18,3%. 

V primerjavi z 2010 so se mladi v Sloveniji v 2015 prej odselili iz skupnega gospodinjstva s starši. V Sloveniji se izselijo iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 28,2 leta, v EU pri 26,1 leta. V petletnem obdobju se je ta starost znižala (v letu 2010 je znašala 29,5 leta). Mlade ženske se za ta korak odločajo nekoliko mlajše kot mladi moški, povprečno pri 27,2 leta; mladi moški se namreč odselijo od staršev v povprečju več kot dve leti pozneje, pri 29,2 leta. Leta 2015 je v skupnem gospodinjstvu s starši živelo v Sloveniji 80,4% mladih  od 15 do 29 let, kar je bilo v primerjavi s celotno EU (65,9%) še vedno precej več. 

Najhitreje so se iz skupnega gospodinjstva s starši odselili mladi na Švedskem (pri 19,7 leta), Danskem (pri 21,1 leta) in na Finskem (pri 21,9 leta). 

Med mladimi v Sloveniji se je zmanjšal tudi delež delovno aktivnih. Delež delovno aktivnih mladih v Sloveniji je bil v 2016 v primerjavi z 2011 nižji za 2,5 %. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 % delovno aktivnih, v EU pa 48,3 %. Mladi v Sloveniji pridejo do stabilne oblike zaposlitve šele v pozni mladosti oz. na prehodu v zgodnje odraslo obdobje. Spodbudnejši pa je podatek, da je delež zaposlenih za nedoločen čas med zaposlenimi mladimi v starostni skupini  od 25 do 34 let višji, in sicer znaša 72,8 %.

Mladi so pomembna družbena struktura, saj lahko z novimi, svežimi znanji, pridobljenimi v izobraževalnem procesu ter s socialnimi in tehničnimi kompetencami aktivno sodelujejo pri ustvarjanju kakovostnejše in varnejše družbe. Mladinsko politiko določa nabor ukrepov države, ki naj bi omogočali vzpostavitev takih razmer, ki bi mladim olajšale prehod v odraslo dobo, vse z namenom, da se ustvari ekonomska in socialna varnost.

The post Sloveniji in Evropi “grozi” staranje prebivalstva appeared first on e-Maribor.