Civilna iniciativa Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je zaradi dodatnega poslabšanja likvidnostnega položaja RTV Slovenija pozvala k vložitvi predloga za stečaj na pristojno sodišče.

Kot piše CI ADSS je imela RTV Slovenija glede na finančne podatke iz leta 2025, ki so javno dostopni, primankljaj ca. 6 milijonov evrov in likvidnostne težave (poročilo Sveta RTV, februar 2025). RTV Slovenija se financira pretežno iz RTV prispevka, oglaševanja (108 milijonov evrov v letu 2025 in delno iz proračuna (8,5 milijona za narodnostne skupnosti). Dvig prispevka za 10% v letu 2025 ni pokril primanjkljaja, kar potrjuje likvidnostne težave. Tudi računsko sodišče je v porevizijskem poročilu, objavljenem  v letu 2024, opozorilo, da RTV Slovenija  ni odpravila nepravilnosti, kar nakazuje na slabo finančno upravljanje, pa država kljub temu ni ukrepala z radikalnimi spremembami.

Kot pišejo na omenjenem portalu je po 26. Členu ZRTVS-1 Republika Slovenija kot ustanoviteljica javnega zavoda dolžna zagotavljati pogoje za izvajanje javne službe. Povečanje števila neplačnikov RTV prispevka zmanjšuje prihodke, kar še dodatno zmanjšuje prihodke in poslabšuje likvidnost, vendar to ni neposredno povezano s stečajem, saj se izterjava  prispevka izvaja po Zakonu o davčnem postopku. Bilance stanja,  ki kažejo negativni kapital, bodo nesporno pokazale insolventnost RTV Slovenija.

Čeprav je RTV Slovenija javni zavod s posebnim statusom in poslanstvom, to ne izključuje stečaja v primeru hude finančne krize in izpolnjevanjem pogoja insolventnosti. Nesporno gre pri insolventnosti za negospodarno ravnanje Uprave RTV, saj bi med ostalim morali omejiti izdatke, pri čemer gre za zlorabo položaja nadzornega sveta.

Tako na podlagi  navedenega v CI ADSS podajajo pobudo, da odgovorni v vladajoči politiki preučijo možnost podaje predloga za uvedbo stečajnega postopka RTV Slovenija zaradi insolventnosti in naj le-tega posredujejoe Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Sprašujemo vas: “Kaj bi vi naredili z RTV, ki se sooča s finančnimi težavami?” Anketo najdete spodaj. (za glasovanje pritisnite “vote” glasuj!:

The post Poziv vladi k stečaju javnega zavoda RTV Slovenija! appeared first on e-Maribor.

Naša (z leve strani) ugrabljena RTV ima velike finančne težave.  Glede na  podatke iz leta 2025, ki so javno dostopni, imajo primankljaj ca. 6 milijonov evrov in velike likvidnostne težave.

RTV Slovenija se financira pretežno iz RTV prispevka, oglaševanja (108 milijonov evrov v letu 2025 in delno iz proračuna (8,5 milijona za narodnostne skupnosti). Dvig prispevka za 10% v letu 2025 ni pokril primankljaja, kar potrjuje likvidnostne težave. Tudi računsko sodišče je v porevizijskem poročilu, objavljenem  v letu 2024, opozorilo, da RTV SLovenija  ni odpravila nepravilnosti, kar nakazuje na slabo finančno upravljanje, pa država kljub temu ni ukrepala z radikalnimi spremembami. Po 26. členu ZRTVS-1 je Republika Slovenija kot ustanoviteljica javnega zavoda dolžna zagotavljati pogoje za izvajanje javne službe. Povečanje števila neplačnikov RTV prispevka zmanjšuje prihodke, kar še dodatno zmanjšuje prihodke in poslabšuje likvidnost, vendar to ni neposredno povezano s stečajem, saj se izterjava  prispevka izvaja po Zakonu o davčnem postopku. Bilance stanja,  ki kažejo negativni kapital, bodo nesporno pokazale insolventnost RTV Slovenija.

“Dosedanji dokazljivi primankljaj ca. 6 milijonov evrov je zloraba inštituta javnih sredstev,” pravijo v Civilni iniciativi aktivnih državljanov samostojne Slovenije (CI ADSS). “V objavi medija RTV SLO MMC z dne 23.4.2025 navajajo, da jim ustanovitelj (država) obljublja zagotovitev 8,5 milijona evrov do jeseni, glede na sprejet finančni načrt RTV Slovenija in sicer dodatna sredstva  iz državnega proračuna za radijske in televizijske programe za avtohtoni italijansko in madžarsko narodno skupnost. Na ta sredstva je uprava RTV računala pri pripravi finančnih in programskih načrtov za letos, vendar so se znašli v likvidnostnih težavah, kar je na seji RTV priznala predsednica uprave Natalija Goršak. Poskušajo tudi z dodatnim zadolževanjem pri “državni zakladnici.” V pričakovanju izpolnitve obljub, se sprašujejo, ali je neodgovorno, da črtajo projekte, zaradi katerih  ljudje plačujejo RTV prispevke.  

Na podlagi vsega navedenega so pri CI ADSS podali pobudo poslanski skupini SDS, da preuči možnost podaje predloga za uvedbo stečajnega postopka RTV Slovenija zaradi insolventnosti, ter ga posredujejo na Okrožno sodišče v Ljubljani.

The post Civilna iniciativa podala pobudo, da se uvede stečajni postopek zoper RTV zaradi insolventnosti appeared first on e-Maribor.

Ko znanim Slovencem zaprejo estetsko kliniko Med-Art, kjer so izvajali lepotne popravke, ja završalo tudi na sceni “slavnih”.

Rebeka Dremelj, Iva Krajnc Bagola, Nina Ivanič, Saša Lendero, Tanja Ribič, Helena Blagne, pa še kdo je obiskoval slavno estetsko kliniko Med-Art, za lepotne popravke. Tu skrbijo za lepotne popravke deklet in fantov, Estetika Med-Art (kot zastopnici sta navedeni Sanda Baler in Elvina Babajić Muratagić, prva je v evidenci Ajpesa navedena kot edini družbenica).

Klinika je šla v stečaj.  A tu se problemi slavnih šele začnejo, saj je stečajni upravitelj, poleg vsega materiala, tik pred stečajem zasegel tudi zdravstvene kartoteke pacientov, ki zdaj ne morejo do njih.  Zato je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik sprožila postopek zoper sodnega izvršitelja Franka Slavca. Dodala je še, da kartotek sodni izvršitelj ne bo mogel prodati, saj niso v pravnem prometu.

Del zdravstvenih kartotek pacientov, med katerimi so tudi znani Slovenci, pa naj bi neznano kam odpeljalo kar vodstvo klinike. Med drugim naj bi s klinike izginili tudi štirje kilogrami zlatih palic in več kosov zlatnine.

Tako je kliniko recimo hvalila Rebeka Dremelj (posnetek Planet TV).

The post Zaprli znano ordinacijo za lepotne popravke. Katere znane Slovenke so hodile tja? appeared first on e-Maribor.

Ponosni nasledniki zveze komunistov, očitno še vedno živijo z miselnostjo leta 1945, ko jim je bilo vse podarjeno in ko so bili takoj pri koritu.

Stranka SD zrela za stečaj?

Da stranka SD ne zna z denarjem je že dogo znano. Leto 2020 so končali z 856.602,73 evra primanjkljaja. Računov ne poravnavajo, podjetja so že več let primorana dolg spreminjati v tako imenovano prisilno financiranje stranke SD.

Stranka SD je imela  ob koncu lanskega leta 438.183,20 evra dolgoročnih finančnih obveznosti (posojil) in skupno 141.352,14 evra neplačanih poslovnih obveznosti. Skupaj je bilo to 579.535,34 evra finančnih obveznosti ob koncu leta 2020. Za obresti so lani plačali 26.062,04 evra.

Dolgoročno posojilo imajo najeto pri Delavski hranilnici, kredit so v letu 2020 reprogramirali, poplačali so le manjši znesek in limit. Poleg kredita imajo med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi knjižene obveznosti tudi za leasing, za najet avtomobil (stanje ob koncu leta 2020 je bilo 12.744,15 evra). Ob tem je imela stranka vsega 369.353,41 evra sredstev, v to so vštete vse nepremičnine, tudi stavba centrale v Ljubljani, in 69.772,91 evra denarnih sredstev na bančnih računih. Piše Nova24TV. Seveda pa tudi (neupravičeno?) služijo z nepremičninami, ki sicer niso njihove, ampak “šenkane” od zveze komunistov. Iz najemnin za prostorov, so tako prejeli 56.953,13 evra. Iz naslova članarin pa 101.401,28 evra-

In ravno ti, Socialni demokrati, so najbolj glasni pri blatenju trenutne vlade. V svoji rdeči knjigi, ki so jo nekateri preimenovali kar partijska knjiga, so zapisali polno rešitev za Slovenijo. A kaj ko so te rešitve zrasle na njihovem (rdečem) zelniku, sami pa ne morejo poskrbeti niti za svoje finance. 

SD ZRELA SI ZA STEČAJ.

P.M.

The post Stranka SD zrela za stečaj? In ti bi radi vodili državo? appeared first on e-Maribor.

Podjetji, ki sta na mariborskem Teznu prodajali in servisirali avtomobile, sta v stečaju, 28 ljudi je tako izgubilo delo.

Avtohiša Kolmanič in mariborski Flamin pred stečajem

The post Avtohiša Kolmanič in mariborski Flamin v stečaj. Obvestilo strankam: “Pridite po gume!” appeared first on e-Maribor.

Vse manj brani časnik z (levo) težo večer naj bi se pripravljal za stačej. Ne samo da naj bi naklada padala, tudi bralcev naj bi bilo vse manj.

Se večer pripravlja na stečaj?

Tiskana naklada Večera naj bi upadla na 17 tisoč izvodov, nedeljska izdaja pa na 5 tisoč izvodov, kar pomeni, da naj bi se časopisa med tednom prodajala le še okoli 8 do največ 12 tisoč izvodov, to je preostalim naročnikom med izrazito starejšo štajersko populacijo, ki po naravnih zakonih počasi odhaja, medtem ko naj bi po trgovinah ali kioskih ostajali celi kupi neprodanih časopisnih izvodov. Prodaja spletnih naročnin, četudi po dumpinški ceni 0,99 evra mesečno, pa naj bi se  izkazala za debakel, piše Požareport.

Očitno levo brane novice niso več taki hit, kot so nekoč bile. In očitno niti Socialni demokrati, kateri naj bi bil prisesani na Večerove seske, ne verjamejo več v obstoj časnika s težo. A težo bolj pri levih volivcih. Spominjamo se, kako je Večer odkrito navijal za odstop Kanglerja in podpiral proteste proti njemu, kako navijaško je podpiral takratnega župana Fištravca. Ko se jim je le ta zameril, so šli Večerovci v totalno propagando z Arsenovičem, kjer se sedaj, kot poročajo, cedita le med in mleko. Ko bi se le! Tudi sedanje poročanja Večera je v njihovem slogu, samo da ni Janša ali SDS?

[color-box color=”blue”] Kot piše Požareport naj bi se ta časopis pripravljal na stečaj. Lastnika Uroš Hakl in Saša Todorović naj bi pravkar prodala tudi edino zadnje vredno premoženje mariborskega Večera, legendarno stavbo tega časopisa – sredi Maribora, tik ob Trgu Leona Štuklja.[/color-box]

Kaj torej Večeru sploh še preostane, potem, ko se za njihove leve članke ne zmeni več nihče?

PM

The post Se osrednji mariborski časopis Večer res pripravlja za stečaj? appeared first on e-Maribor.

V primeru odpovedi leta imajo potniki pravico do izbire med alternativnim letom takoj, ko je to mogoče oziroma kasneje, če potniku bolj ustreza, ter vračilom cene vozovnice.

Ker bi stečaj letalske družbe pomenil prenehanje opravljanja vseh poletov, letalski prevoznik posledično potnikom ob odpovedi leta ne bi mogel ponuditi alternativnega leta, zato bi potnikom ostal zahtevek do vračila kupnine ter morebitne odškodnine, kot jo določa Uredba EU 261/2004 o pravicah letalskih potnikov. V primeru uvedbe stečaja bi morali potniki svoje terjatve v stečajnem postopku prijaviti, in sicer najkasneje tri mesece od oklica o začetku stečajnega postopka.

Potniki, ki so kupili zgolj letalske vozovnice, naj preverijo, ali imajo sklenjeno zavarovanje za odpoved leta in obstoj morebitnega zavarovanja v primeru, če so nakup vozovnic opravili s kreditno kartico.

Če so let rezervirali prek agencije, naj se po pojasnila in možnostih obrnejo na agencijo.

V kolikor je let del turističnega potovanja, se uporabljajo določbe o pravicah potrošnikov pri paketnih potovanjih, potniki pa naj se obrnejo na potovalno agencijo oziroma organizatorja potovanja, ki je odgovoren za izvedbo potovalnih storitev.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Stečaj letalskega prevoznika: pravice potnikov appeared first on e-Maribor.