Pred dobrim mesecem je avstrijska Magne Steyr v Hočah začela graditi lakirnico. Predstavniki avstrijske Magne Steyr, občine Hoče-Slivnica in Pomgrada so okoli 150 prebivalcem predstavili potek gradnje. Odgovarjali so tudi na vprašanja v zvezi z gradnjo, s tem povezanimi vplivi na njihovo življenje in začetkom poslovanja, ki je predviden za marec 2019.

Kot poroča STA je prvi mož bodočega slovenskega obrata David Adam dejal, da jim je bilo vreme v prvem mesecu pripravljalnih gradbenih del zelo naklonjeno in da so imeli srečo tudi pri izbiri partnerjev, ki izvajajo gradnjo. Ob tem je napovedal, da bodo že v kratkem v prostorih nekdanjega Stavbarja odprli informacijsko pisarno, kjer bodo njihovi predstavniki ves čas gradnje vsak petek med 13. in 14. uro občanom na voljo za morebitna vprašanja in pobude.

Njegov sodelavec Damjan Ozmec je podrobneje predstavil terminski načrt, ki kljub enomesečni zamudi pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja ostaja nespremenjen. Takoj po tem so se namreč lotili pripravljalnih del in uradno odprli gradbišče. Groba gradbena dela bodo zaključili predvidoma konec aprila naslednje leto, ko bodo začeli z montažo lakirnice. Že oktobra naj bi pričeli s poskusnim obratovanjem, serijsko proizvodnjo. Zaposlitev prvih 400 ljudi načrtujejo za 1. marec 2019. Trenutno je na gradbišču več kot 40 slovenskih podjetij z več kot 250 delavci.

V času gradnje bodo tudi izvedli postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, pri katerem se že zdaj zavedajo, da bo dolgotrajen. Direktor projektantskega podjetja Biro Biro, Uroš Rošker, je povedal, da so se pri pripravi projekta posvetili okoljskim vprašanjem, saj gre za vodovarstveno območje. Vse skupaj je, kot je dejal, zasnovano tako, da nobena tekočina v primeru neželenega iztoka nevarnih snovi ali ob sproženju protipožarnega sistema ne more nenadzorovano zapustiti območja tovarne, saj so vse talne površine vodotesne.

Prebivalci hiš na območju, ki je predvideno za drugo fazo investicije, so mnenja, da so zdaj za odkup svojih nepremičnin dobili sramotne ponudbe. Krajani Rogoze pa se bojijo, da bi nova nadomestna kmetijska zemljišča znova pridobili s sekanjem njihovega gozda.

M. T.

The post Lakirnica Magne naj bi začela s poskusnim obratovanjem že čez eno leto appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je posredovalo dodatna pojasnila glede vsebine pogodb za začetek gradnje Magninine lakirnice, ki so ju podpisali prejšnji teden. Dodatna pojasnila so poslali, ker so v medijih v preteklih dneh zaznali precej netočnih podatkov o vsebini dveh pogodb, vezanih na investicijo v razvojno območje Občine Hoče-Slivnica in izpostavili nekaj ključnih vsebinskih poudarkov iz obeh pogodb.

Prejšnji torek je na podlagi pooblastila Vlade RS v njenem imenu minister Zdravko Počivalšek podpisal pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Občine Hoče-Slivnica in sicer z Magno Steyr, avtomobilski dobavitelj d.o.o., Občino Hoče-Slivnice in MAGNA Metalforming AG.

Podjetje se je s pogodbo zavezalo, da bo v roku desetih let od sklenitve pogodbe, investicija na razvojnem območju presegla vrednost 100.000.000 evrov in na območju Občine Hoče-Slivnica ustvarila najmanj 1.000 delovnih mest. Pogodba ne obremenjuje proračuna RS. Če v petih letih podjetje ne začne z vzpostavitvijo investicije, je RS upravičena do pogodbene kazni, ki znaša maksimalno 5.000.000 evrov. Plačilo pogodbene kazni je zavarovano z nepreklicnim in brezpogojnim poroštvom Magne Metalforming AG na prvi poziv ob zapadlosti.

Podpisana je bila tudi druga pogodba, Pogodba o dodelitvi finančne spodbude za investicijski projekt. Ta pogodba je bila podpisana med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, MAGNA Metalforming AG in Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj d.o.o. S pogodbo se je podjetje zavezalo, da bo prejeta sredstva namenilo za izgradnjo novega objekta za lakirnico avtomobilske karoserije, vključno s podporno infrastrukturo.

Projekt bo predvidoma končan do konca oktobra 2019 ter hkrati dosegel vrednost investicije najmanj v višini 146.400.000 evrov, s projektom pa bo podjetje ustvarilo novih 404 delovnih mest. Za ta investicijski projekt bo investitor od RS prejel 18.609.080 evrov. Če podjetje ne bo končalo dogovorjenih del ali pa bo vrednost izkazanih stroškov doseglo 75 % ali manj od dogovorjene višine investicije lahko ministrstvo zahteva vračilo finančne spodbude v celoti. Če višina stroškov presega 75 % dogovorjenega zneska investicije pa ministrstvo zahteva vračilo sorazmernega deleža finančne spodbude. Tudi ta pogodba je zavarovana, z brezpogojno bančno garancijo plačljivo na pisni prvi poziv.

M. T.

The post Pogodbi z Magno se v vsebini ne prekrivata appeared first on e-Maribor.

Slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna in začetku gradnje tovarne Magna Steyr v Občini Hoče – Slivnica pri Mariboru se je udeležil tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Premier je v svojem govoru poudaril, da si je Vlada Republike Slovenije za to največjo »greenfield« investicijo v zgodovini samostojne Slovenije močno prizadevala. Izpostavil je, da »zanimanje tujega investitorja ni prišlo samo od sebe, ampak je neposredni rezultat premišljenega in načrtnega dela te vlade«. V zadnjih treh letih je namreč ta vlada dokazala, kaj lahko naredi stabilna vlada, ki ima na voljo dovolj časa ter vizijo in ima pred očmi predvsem dobrobit ljudi, gospodarskih subjektov ter celotne družbe.

Projekt Magna je »zgleden primer sodelovanja; vsi vpleteni so delovali v prid Štajerske, v prid novim delovnim mestom, v prid razvoju«. Vlada se namreč zaveda, da prav Štajerska nujno potrebuje nov zagon in nova delovna mesta. »Štajerska je v preteklosti že bila dom avtomobilske industrije, z Magno pa v to regijo vračamo možnost ponovnega razcveta te panoge«.

Predsednik Vlade je izpostavil, da gre za projekt, ki bo v Slovenijo v največ desetih letih prinesel najmanj 1000 delovnih mest, da bo investicija vredna najmanj 100 milijonov, da vlada trdo dela za prihodnost in nadaljni razvoj Slovenije, o čemer priča tudi zgodba Yaskawe in Sumitoma Lonstroff.

Dodal je: »Za gospodarsko osiromašeno območje Štajerske tako Magna pomeni preporod, zato sem vesel, da smo danes končno tudi simbolno pričeli z deli«. V zaključku svojega govora je povedal, da se zaveda, da nova tovarna Magne-Steyr socialne in gospodarske slike regije ne bo spremenila preko noči, toda gre za pomemben kamenček v mozaiku gospodarskega, družbenega in siceršnjega napredka regije. S podporo štajerskemu gospodarstvu, ki je čedalje bolj konkurenčno, želi vlada ustvariti pogoje, da Štajerska ponovno postane ena izmed ekonomsko najprodornejših slovenskih regij, dodaja premier.

J. L.

The post Slovesnost ob pričetku gradnje nove tovarne Magne Steyr v Občini Hoče-Slivnica appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za okolje in prostor je po vseh težavah in usklajevanjih pri izdaji okoljevarstvenega soglasja, izdalo Magni Steyr gradbeno dovoljenje za gradnjo proizvodnega objekta – lakirnice v Občini Hoče Slivnica.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je včeraj obiskal  Maribor in se kot poroča STA sestal z bivšim županom dr. Alojzem Križmanom, ki se je zavzel za gradnjo Magne v Hočah. Povedal je, da bo pogodba z Magno podpisana 17. oktobra in da bo šele takrat lahko dokončno rekel, da se je vloga države pri vzpostavljanju pogojev za to strateško naložbo končala ter da bo država Magni za spodbudo dodelila 18 milijonov evrov, avstrijsko-kanadski investitor pa se bo zavezal k vsaj 100 milijonov vredni naložbi, ki bi prinesla najmanj tisoč novih delovnih mest. Hkrati se je zahvalil sodelavcem, lokalnim skupnostim, in tudi nevladnim organizacijam za sodelovanje in dejal, da so bila pogajanja med državo in Magno za obe strani težka in da je končni dogovor zdaj dober za vse.

Prva dela so se že pričela. Delavci podjetja Slovenski državni gozdovi so že posekali 4 hektarje Rogoškega gozda. Z gradbenimi deli za projekt lakirnice v Hočah je že začelo tudi slovensko gradbeno podjetje Pomgrad, postavili so zaščitne ograje okoli gradbišča in začeli s pripravljalnimi deli. Po načrtih naj bi bila prva faza gradbenih del končana do konca oktobra. Hkrati pa na območju, kjer bo stala lakirnica, potekajo tudi arheološka sondiranja.

Magna Steyr namerava lakirnico zgraditi do konca novembra 2018 in najprej zaposliti 404 delavce.  Ker bi naj po pogodbi z državo in prejemu  državne subvencije  zaposlila vsaj 1000 delavcev, bo morala Magna v Hočah nadaljevati z drugo fazo gradnje za še dodatna nova delovna mesta. Magna Steyr bi naj tudi že podpisala pogodbe za lakiranje karoserij v Hočah za hibridnega BME-ja serije 5 in dva  modela Jaguarja.

M. T.

The post Gradbeno dovoljenje za Magno appeared first on e-Maribor.

Nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je kot zadnja, ki je imela možnost pritožbe, sporočila, da se je pogodila z avstrijsko kanadskim podjetjem Magna in ne bo vložila pritožbe zoper okoljevarstveno soglasje, ki ga je izdala Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije. Pri ponovnem glasovanju o vložitvi pritožbe je večina članov upravnega odbora glasovala proti pritožbi.

Prejšnji teden je nevladna okojlevarstvena organizacija Slovenski E-forum, ki je prav tako napovedovala pritožbo, z Magno in predstavniki vlade sklenila dogovor o dopolnitvi okoljevarstvenega dovoljenja in tako ni bilo več razlogov za pritožbo. Med zahtevami Slovenskega E-foruma je bilo, da se bo Magna zavezala, da bo omogočila neposredni monitoring okoljevarstvenih podatkov, da bo pri transportu predvsem uporabljala železnico, da bo za tehnološke namene zmanjšala porabo pitne vode iz javnega omrežja in postopno uvedla rabo meteornih voda ter da bo izdelala požarnovarnostni načrt za primer uresničitve najslabšega možnega scenarija.

Tudi nevladna organizacija Umanotera, ki je najprej napovedala pritožbo zoper okojlevarstveno soglasje za lakirnico v Hočah, je prejšnji teden sporočila, da so od podjetja Magne Steyr dobili pisno zagotovilo, da bodo še v prvi fazi zgradili industrijski tir znotraj podjetja in s tem omogočili prevoz tovora po železnici, je sporočila, da ne bo vložila pritožbe.

Po pravnomočnem okojlevarstvenem soglasju bo lahko izdano gradbeno dovoljenje za lakirnico Magne Steyr v občini Hoče – Slivnica in podjetje bo lahko začelo graditi  svoj obrat. Sicer pa je Magna Steyr napovedala, da če do konca septembra ne bo dobila gradbenega dovoljenja, bo svoj projekt izvedla po planu B – na Madžarskem.

M. T.

The post Proti okoljevarstvenemu soglasju za lakirnico Magna v Hočah ne bo pritožb appeared first on e-Maribor.

Radio Slovenija je poročal, da je Magna Steyr konec prejšnjega tedna dobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave.

Medtem Delo poroča, da je Magna po neuradnih informacijah pridobila delno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela in da Slovenija za enkrat še vedno ostaja Magnina prva izbira.

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Industrijskega obrata Magna Nukleus, ker je v postopku ugotovila, da je nameravani poseg sprejemljiv, v postopku je presojala tudi vplive izgradnje industrijskega obrata – lakirnice – na ljudi, tla, vodo, zrak, hrup, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino. Za nadaljevanje postopka, to je izdaje gradbenega dovoljenja, mora okoljevarstveno soglasje postati pravnomočno. Na odločitev se lahko v 15-dnevnem pritožbenem roku pritožijo stranski udeleženci v postopku, to so okoljevarstvene organizacije, ki so nekatere po poročanju Radia Slovenija že napovedale pritožbo zoper izdano okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje, kar bi sam postopek podaljšalo za nedoločen čas.

Kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna Steyr želi v Sloveniji, v Občini Hoče Slivnica, postaviti obrat – lakirnico – in pričeti s proizvodnjo v jeseni 2018. Že ob izdaji okoljevarstvenega soglasja so napovedali, da so na gradbeno dovoljenje pripravljeni čakati do konca septembra, sicer bodo izbrali plan – B – izgradnjo tovarne na Madžarskem.

V prvi fazi bi v Magni Steyr dobilo zaposlitev okrog 400 delavcev, kar je za Maribor z okolico izjemnega razvojnega pomena. Tega se zavedata tudi dva bivša župana mesta Maribor, prof. dr. Alojz Križman in mag. Boris Sovič, ki sta za Večer zapisala: »Kot človeka, ki sva nekoč imela čast voditi univerzitetno mesto Maribor, se čutiva dolžna opozoriti, da je treba ob okoljskih upoštevati tudi druge potrebe naših ljudi in tega prostora.«

J. L.

The post Ali bo Magna Steyr ostala v Sloveniji? appeared first on e-Maribor.

Župan Občine Hoče Slivnica, dr. Marko Soršak, je povedal, da je po vseh preštetih glasovnicah 88% občanov za realizacijo projekta Magna. Občani občine so lahko glasovali tri dni, občina je dobila vrnjenih skoraj 1500 glasovnic, kar je dovolj velik vzorec, da lahko sklepajo, da občani soglašajo s postavitvijo Magne v občini. Ob tem je hkrati povedal, da po njegovih informacijah investitor hkrati pridobiva dokumente tudi na Madžarskem in kjer jih bo prej dobil tja bo šel.

Župan je tudi že podpisal sklep o spremembi občinskega prostorskega načrta, po katerem bodo posekali le 4 hektarje rogoškega  gozda, ne pa predvidenih 8,6 hektarjev. Misli, da če bodo konstruktivni, bodo zadevo rešili že junija.

Tudi težavo z nadomestnimi zemljišči kmetov uspešno rešujejo. Kmetje naj bi nadomestno zemljo dobili v Račah. Gospodarsko ministrstvo, sklad kmetijskih zemljišč in Perutnina Ptuj so se dogovorili o nadomestnih zemljiščih. Perutnina se je odpovedala najemu 32 hektarjev zemljišč, ki jih ima v zakupu pri skladu, in so na območju Občine Rače-Fram, tako da jo bodo sedaj dodeli tistim kmetom, ki se bodo še naprej ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo.

Projektu Magne v Hočah manjka še okoljevarstveno soglasje.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, je na novinarski konferenci izrekel zahvalo Perutnini Ptuj za razumevanje gospodarskega pomena investicije Magna za področje Maribora z okolico.

Sindikat kmetov Slovenije pa nasprotuje prodaji zemlje tujim kapitalistom in opozarja na slabši položaj slovenskega kmeta proti tujim delniškim družbam ter od države pričakuje da naredi red na tem področju.

The post Magna – Občani Občine Hoče Slivnica so za appeared first on e-Maribor.