V družbo portala e-maribor.si, smo tokrat povabili novo poslanko Državnega zbora, vodjo poslanske skupine Resnica Katjo Kokot. Že takoj je postala ena od bolj prepoznavnih novoizvoljenih poslancev. Svoje mnenje pove brez dlake na jeziku. Najbolj pa je postala znana, po svoji izjavi o kavčih, ki jih imajo v pisarni poslanske skupine Levice.

Kako bi na kratko opisali svojo pot od veterinarske stroke do državne politike?

Katja Kokot: Študij veterinarske medicine sem zaključila leta 2007, za mano je več kot 15 let dela v praksi. Zaradi vedno bolj nemogočih predpisov in pogojev za delo je naraščala moja želja po aktivnem sooblikovanju politike, ki posega v vse pore našega življenja. To je bilo še posebej očitno v času moje samozaposlitve in vodenja lastne ambulante, ko so nekateri nesmisli prerasli mejo, pri kateri se bi mi še splačalo vztrajati v sistemu, ki preveč vzame, premalo da in te dobesedno demotivira. V letu 2021 sem se tako pridružila državljanskemu gibanju Resni.ca, z željo po aktivnem oblikovanju politike v naši državi.

Kaj vas je osebno motiviralo, da ste se pridružili stranki Resnica?

Katja Kokot: Direktna komunikacija z ljudmi, manj stroge strukture znotraj stranke, ter dejstvo, da je šlo za novo stranko, ki je bila odprta za nove ideje in ljudi.

V kolikšni meri ste sodelovali pri oblikovanju programa stranke in katere rešitve so vam najbližje?

Katja Kokot: Glede na to, da sem se stranki priključila kmalu po njeni formalni ustanovitvi, lahko rečem, da sem v veliki meri oblikovala tudi sam program stranke. Kasneje, ko so se nam pridružili strokovnjaki iz različnih področjih smo program seveda nadgrajevali in dopolnjevali. Meni so osebno najbližje rešitve, ki naslavljajo korupcijo, davčno, stanovanjsko in kmetijsko politiko, sem tudi članica programskega sveta stranke Resni.ca.

Kako bi opisali sodelovanje s predsednikom stranke Zoranom Stevanovićem?

Katja Kokot: Sodelovanje bi lahko opisala kot direktno, neposredno, morda celo brez filtra. Sama ne maram napravljanja in ovinkarjenja, zato cenim vsakega, ki je zmožen takega odnosa. Sam pri sebi moraš biti dovolj samozavesten, da nisi takoj užaljen, če je kdo s tabo res neposreden.  Najino sodelovanje je od samega začetka temeljilo na obojestranskem spoštovanju.

Katja Kokot s predsednikom stranke Zoranom Stevanovićem

Prihajate iz Dupleka – kako lokalno okolje vpliva na vaše delo v državnem zboru?

Katja Kokot: Ja, Duplek se pozna v mojem govoru brez filtra, odličnem sarkazmu, ter v pogledu na svet, ki stoji trdno na tleh. Tu živimo ljudje, ki vemo, kaj pomeni delo. Ne samo v službi, pač pa tudi delo okoli hiše, na vrtu, njivi, z živino, vinogradu, v gozdu… Tu živimo trpežni, delovni ljudje, ki težko gledamo razsipavanje z našim javnim denarjem. In predvsem težko razumemo trditve, da zna država bolje razpolagati z našim denarjem, kot znamo mi sami.

Katja Kokot je Doktor veterinarske medicine. Študij je končala na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, trenutno opravlja še magistrski študij managementa in prava. Na državnozborskih volitvah 2022 je na listi stranke Resni.ca prvič kandidirala za poslanko. Dobila je 448 glasov (3,85 odstotka) in ni osvojila poslanskega mandata. Na evropskih volitvah 2024 je kandidirala na sedmem mestu liste Resni.ce. Prejela je 243 preferenčnih glasov, stranki preboj v Evropski parlament ni uspel. Januarja 2026 jo je Resni.ca evidentirala in znova potrdila za kandidatko na državnozborskih volitvah 2026 na listi stranke. Slednja se je s 5,5% glasov uvrstila v Državni zbor Republike Slovenije, Kokot je v domačem volilnem okraju Maribor III je prejela 897 glasov (7,69 odstotka) in bila izvoljena za poslanko. Kmalu po izvolitvi je postala vodja poslanske skupine Resni.ca.

Kako gledate na prometno problematiko in vožnjo v Ljubljani – so potrebne sistemske spremembe?

Katja Kokot: Trenutne vožnje v Ljubljano in nazaj mi vzamejo od 2-3 ure v eno smer…torej enkrat več, kot bi to bilo normalno.  Menim, da bi morali tovorni tranzit čim prej preusmeriti na vlake, ali pa urediti cenovno politiko vinjet tako, da bi se tovornjakom veliko bolj splačalo voziti ponoči.  Prav tako bi morali čim prej urediti zakonodajo tako, da ne bi bilo omejitev za nočno delo na avtocestah. Nesprejemljivo je, da se odpirajo daljši odseki gradbišča na avtocesti, potem pa se na tem gradbišču ne konča z deli v najkrajšem možnem roku. Dela bi se morala izvajati neprekinjeno, v treh delovnih izmenah in tako bi se drastično skrajšal čas, ko bi celotni odseki avtoceste bili pod delovnimi zaporami.

Je bila infrastruktura po vašem mnenju v dobrih rokah pod vlado Roberta Goloba?

Katja Kokot: Boljše vprašanje je, v čigavih rokah je bil (je) denar za infrastukturo pod vlado Roberta Goloba…

Ste v vaši poslanski skupini že dobili kakšen “kavč”, glede na to, da jih ima Levica kar 9?

Katja Kokot: Ne, nismo. Osebno nasprotujem strošku nakupu novega “kavča” na račun Državnega zbora, tako čakamo na kakšnega rabljenega…oziroma, če ga ne bo, tudi ne bo nič narobe. Dva “kavča” sta v avli pred veliko dvorano, pa se lahko usedemo tudi tam.

Kako odgovarjate na navedbe revije Mladina glede vašega poklica veterinarke?

Katja Kokot: Daljši zapis na to temo, skupaj z dokazili sem objavila na svojem FB profilu. Tako ni potrebna nobena dodatna razlaga, zame je ta zgodba zaključena in ji ne želim namenjati dodatne pozornosti. Menim pa, da Mladina objavlja te vsebine po naročilu, kar pa je najhuje, res ne izbirajo sredstev za diskreditacijo tistih, ki niso po njihovem političnem okusu.

Napovedali ste tožbo – kaj konkretno želite doseči s pravnim postopkom?

Katja Kokot: Mladina je sicer objavila samo moj zapis v razdelek pisma bralcev, zato bom najprej ponovno zaprosila za popravek. Ker to ni popravek. To ne spada pod pisma bralcev.

Kako komentirate tovrstni način komunikacije in groženje?

Katja Kokot: Gabi se nam. Kot družba smo zblazneli, če se nam kaj takega zdi normalno. Gre za ustrahovanje poslanke z namenom, da se prepreči njeno delo. Gre za nedemokratično držo tistih, ki ne spoštujejo drugačnega mnenja in menijo, da je potrebno ustrahovati in diskreditirati vse tiste, ki razmišljajo in delujejo drugače. Kot javna oseba sem dolžna večjo mero različnih mnenj, vendar pa obstaja meja tam, kjer nekdo napoveduje neka konkretna dejanja proti določeni osebi.

Ste presenečeni nad sovražnostjo in sprenevedanjem nekaterih poslancev Levice in Gibanja Svoboda?

Katja Kokot: Malo pa res. Takoj po volitvah so imeli naše telefonske številke na hitrem klicu, zdaj pa smo razredni sovražnik številka ena.  Šli smo na pogajanja na vse strani. Ne razumem, zakaj nas je potrebno napadati, če smo se odločili sodelovati s strankami, ki imajo programska stališča bližje našim? Če je to definicija sprenevedanja, potem sem res rahlo presenečena.

Takoj po volitvah so imeli naše telefonske številke na hitrem klicu, zdaj pa smo razredni sovražnik številka ena. 

V stranki podpirate oblikovanje desno-sredinske vlade. Doživljate zato pritiske z levega političnega pola?

Katja Kokot: Nepopisne. Pod pritiski lahko najdemo grožnje, diskreditacije na družbenih omrežjih, žaljiv govor in po drugi strani celo nespodobne ponudbe za prodajo glasu. Vse to so pritiski, ki jih ni možno zlahka preliti na papir.

Ali želijo vplivati na vaše odločitve tudi poslanci iz levega političnega pola. 

Katja Kokot: Da. Poslanka Grgurevič me je na kavo povabila kmalu po volitvah. Dobili sva se v kavarni na Vurberku. Povabilo sem razumela bolj kot željo po sodelovanju pri lokalni politiki, saj prihaja iz Maribora. A je pogovor potekal v izrazito pokroviteljski drži, kjer sem bila deležna polno nasvetov, kako naj ravnam, razmišljam in delujem. Kot nekdo, ki ni od včeraj na tem svetu, mi tak pristop seveda ni bil všeč. A Spoštljiv odnos do sogovornika pomeni, da mu dopuščaš tudi možnost oblikovanja lastne misli in delovanja, ne pa da mu to poskušaš vsiljevati.

Kako trdna je vaša poslanska skupina glede na vso gnojnico, katero zlivajo na vas?

Katja Kokot: Iskreno lahko povem, da smo v naši poslanski skupini ljudje, ki vemo, zakaj smo tu. In nismo naprodaj. Vsi smo izkušeni in delovni ljudje, ki se ne uklonimo ob prvi težavi ali nelagodju.

Katja Kokot, privatno

Kako komentirate trenutno “luknjo” v državnem proračunu?

Katja Kokot:  Preprosto, človek ne ve, ali bi se smejal, ali jokal.  Ko je bil čas za varčevanje, se je denar brezbrižno zapravljal. Zelo težko bo popraviti nastalo luknjo, ne verjamem pa, da se to lahko zgodi brez takih ali drugačnih varčevalnih ukrepov. Krčenje ministrstev in organov v sestavi je tako prvi pravi korak k optimizaciji poslovanja države. Prizadevala si bom za to, da bodo kmalu sledili tudi ostali nujni ukrepi.

Kje vidite največje odlive javnih sredstev in kako bi jih omejili?

Katja Kokot: Preveliko število ministrstev, in posledično prevelika plačna masa zaposlenih v ministrstvih in organih v sestavi. Prav tako prevelika poraba sredstev v podvajanju javnih služb, agencij, zunanjih izvajalcev… Zelo nehigienično je, da je plačna masa javnega sektorja skoraj večja od realnega sektorja. Tam, kjer bi pa morali poskrbeti za resno razbremenitev plače in bolj realno plačno lestvico, pa smo popolnoma odpovedali…negovalke, strežnice, gasilci, čistilke…

Naslednji največji problem v naši državi je korupcija, preko katere letno odteče 2 milijardi EUR. Gre za težavo, ki ni enostavno rešljiva, je pa vsak korak, narejen v njeno preprečevanje nekaj, kar je treba odločno podpreti. Ti odlivi so v praksi vidni preko raznih aneksov v infrastukturnih projektih, v naročanju v javnem sektorju, v sklepanju raznih avtorskih in drugih pogodb.

Imamo preveliko število ministrstev, in posledično prevelika plačna masa zaposlenih v ministrstvih in organih v sestavi.

Ali podpirate strožje nadzore nad porabo javnega denarja?

Katja Kokot:  Absolutno! Menim, da bi tukaj morali celo iti v korak s časom in v nadzor vključiti posebne sisteme umetne inteligence, ki bi opozarjale na kritične točke v sistemu.

Poznamo vaše stališče do obvezne RTV naročnine. Zakaj bi jo ukinili?

Katja Kokot: Kdo še sploh gleda to? Naj tisti, ki želi to gledati tudi plačuje naročnino na te vsebine.

Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti javni medijski servis?

Katja Kokot: Pluralnost vsebine. Tega pa že dolgo ni več.

Lahko, glede na program stranke rečemo, da sta desna politična stranka?

Katja Kokot: Smo politična stranka. To drži. Niso nam blizu delitve na levo-desne, čeprav sem ob vseh napadih »leve« strani osebno vedno bolj nagnjena v »desno«.

Kakšno vlogo bo odigrala Resnica v mandatu prihajajoče vlade?

Katja Kokot:  Konstruktivnega partnerja, ki si želi delati dobro za ljudi in sooblikovati politiko v naši državi. Stranka Resni.ca je že s svojim vstopom v parlament pustila neizbrisljiv pečat, politiko je približala širši množici in tako povečala zanimanje javnosti za dogajanje v naši državi. To ocenjujem kot izjemno, kajti ravno politična apatija je tista, ki omogoča korupcijo in vodenje politike, ki prazni državno blagajno hitreje, kot se ta lahko polni.

Naj tisti, ki želi to gledati RTV tudi plačuje naročnino na te vsebine.

Kje vidite stranko Resnica čez pet let na političnem parketu?

Katja Kokot:  Na Šubičevi 8 !

Hvala gospa poslanka, da ste si vzeli čas za naš portal in veliko premišljenih potez v mandatu.

Katja Kokot:  Hvala za priložnost in vse dobro.

The post Ekskluzivni intervju Katja Kokot. “Za levico smo razredni sovražnik številka ena!” appeared first on e-Maribor.

Obvezni RTV prispevek je vse bolj nesmiselen, še posebej zato, ker televiziji močno pada gledanost, pod Golobovo vlado pa je televizija postala povsem “levičarska” enklava, ki ne opravlja svojega dela v smislu neodvisnosti.

Konec plačevanje RTV naročnine je že dolgoletna želja marsikaterega Slovenca, ki plačuje prisiljeno RTV naročnino, čeprav je ne gleda. Najboljši športi razen olimpijskih iger, najboljši filmi, najboljše slovenske serije in oddaje so na drugih televizijah. Niti Dnevnik in nekoč paradna oddaja Odmevi nista več gladani.

stranka Resni.ca je že lani pripravila predlog spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija in ga s podpisi volivcev tudi vložila v državni zbor, predsednik Resni.ce Zoran Stevanović, ki je zdaj tudi predsednik DZ-ja, meni, da bi ukinitev RTV-prispevka ljudem omogočila izbiro. Na voljo je seveda več televizij, ki zares delujejo profesionalno in se trudijo za objektivnost. 

Na RTV Slovenija se med tem bojijo, da bi izgubili velik del mastne denarne pogače, in se sklicujejo na t.i. “stroko”, češ da bi ukinitev rtv prispevka ogrozila neodvisnost (ki to ni, op. p.) javnega medijskega servisa. Roman Vodeb pa je ob tem na X opozoril, da pri tem ne gre za stroko, pač pa za levi aktivizem. In prav tega RTV Slovenija pelje že dobra štiri leta. 

“Stroka opozarja, da …” Kakšna stroka?! Brankica Petković in Marko Milosvljević?! Ta dva sta stroka?! Ta dva sta leva aktivista, ne pa stroka!! https://t.co/0svhN2Om2e

— Roman Vodeb (@RomanVodeb) April 17, 2026

In med tem ko levičarji jokajo zaradi RTV naročnine, je v državah, kjer naročnine nimajo državna televizija veliko boljša, z bolj izpopolnjenim programom, kot tam, kjer prisiljeno naročnino plačujejo: Estonija – javna TV se financira iz državnega proračuna, brez prispevka,  Latvija – od 2021 popolnoma financirana iz proračuna, Španija – financiranje iz proračuna + posebni davki za telekome, Luksemburg – nikoli ni imel RTV prispevka, Monako – financiranje komercialno (oglasi), Danska, Francija, Turčija, Slovaška – prispevek so ukinili v zadnjih letih, Madžarska in Ciper – prav tako brez licence. Tu so še ostale države sveta: Brazilija – financiranje iz proračuna + oglaševanje, Čile – javna TV deluje kot komercialna (oglasi), Kitajska – večinoma oglasi + delno država, Iran – brez licence, državna TV, Nigerija – financiranje država + oglasi, Filipini – financiranje iz proračuna, Urugvaj – brez RTV prispevka, Vietnam – oglasi + država.

Pripis urednika:

Nacionalna televizija si je zlasti v času Janševe vlade privoščila številne laži, manipulacije, podtikanja, o našem portalu e-maribor.si, kjer so poročali neresnice in zavajali javnost. V našem uredništvu zato pozdravljamo pobudo o prenehanju plačevanja RTV naročnine. Slovenija si zasluži neodvisno RTV.

The post Bomo končno nehali plačevati prisiljeno RTV naročnino? appeared first on e-Maribor.

Stranka Resnica je objavila seznam kandidatov za parlamentarne volitve. Zoran Stavanovič, njihov predsednik je tako našel 88 kandidatov in kandidatk, v stranki pa poudarjajo, da gre za prelomne volitve in začetek “nove politike”.

Stranka Resni.ca je vložila kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah za državnozborske volitve 22. marca 2026. Njen predsednik Zoran Stevanović je tako našel 88 kandidatk in kandidatov ter ob tem poudaril, da gre za prelomne volitve in začetek »nove politike«. Toda ob vseh velikih besedah se poraja preprosto vprašanje: kakšna naj bi sploh bila ta »nova politika«?

Če naj bi šlo za preobrat, za drugačen standard delovanja, za večjo odgovornost in resnost, potem bi javnost upravičeno pričakovala tudi višje kriterije pri izbiri kandidatov. Državni zbor ni resničnostni šov, ni eksperiment in ni prostor za politično improvizacijo. Je najvišji zakonodajni organ države, kjer se sprejemajo zakoni, ki vplivajo na vse državljane.

Zato je najmanj nenavadno – in za mnoge naravnost sporno – če se med kandidati za poslance pojavi posameznik, ki po javno dostopnih nastopih ne obvlada slovenskega jezika na ravni, ki bi bila primerna za opravljanje poslanske funkcije. Vprašanje znanja slovenskega jezika ni ideološko, temveč temeljno državno vprašanje. Poslanec mora razumeti zakonodajo, razpravljati, vlagati amandmaje in komunicirati z volivci in seveda tudi novinarji v slovenskem jeziku. A očitno kandidat Resnice Goran Dubajić slovensko ne zna, ali pa samo noče govoriti slovensko.

PREDVIDLJIVO

Kandidat “Resnice” ne govori slovensko, PoopTV ne prevaja!

Moram pobrskati, če ni slučajno sorodnik likvidatorja Ozne, Sima Dubajića… pic.twitter.com/iTxy6rC9SF

— Samo Glavan (@SamoGlavan) February 12, 2026

Če je to standard »nove politike«, potem si volivci zaslužijo jasno razlago. Ali gre pri tem za provokacijo? Zagotovo pa Dubajić ne sodi v slovenski parlament.

video: POP TV

The post V Stavanovićevi Resnici, na listi za DZ, tudi ljudje, ki sploh ne znajo slovensko? appeared first on e-Maribor.

Kakšne so dejanske politične ambicije Zorana Stevanoviča, predsednika stranke Resnica, katera je že nekaj let premalo popularna, da bi presegla parlamentarni prag? Je Stevanovič del tiste srbske  naveze, ki si želi status manjšine v Sloveniji? Bomo Slovenci tudi tokrat nasedli?

Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, se že več let pojavlja na političnem prizorišču, a njegova stranka kljub glasnim nastopom in populistični retoriki ostaja pod parlamentarnim pragom. Namesto jasnega programa za razvoj Slovenije Stevanović svojo prepoznavnost gradi predvsem na provokacijah, teorijah zarote in stalnem nasprotovanju »sistemu«, brez resnih in izvedljivih rešitev. Vprašanje zato ni več, ali lahko Resnica pride v parlament, temveč čemu so ti politični nastopi sploh namenjeni.

Je pa za srbski portal Srbski ugao podal intervju in razkril svoje ambicije. Očitno Stevanoviču ni mar za slovenski narod, temveč za srbski narod. Tako je, kot je sam poudaril, potožil, da enostransko razglašena neodvisnost Kosova nima pravne podlage, ter dodal: “Če spoštujemo ozemeljsko celovitost Ukrajine, potem moramo spoštovati tudi ozemeljsko celovitost Srbije.”

Najbolj pa je Stevanovič presenetil z odgovorom, da bi podprl vsako pobudo, ki bi vodila do statusa srbske narodne manjšine v Sloveniji, saj se po njegovem mnenju s tem krepi večetnična identiteta Slovenije in izkazuje spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo že desetletja.

UPATI JE …
… da bo stevanović odprl oči Slovencem,
ki naivno volijo jankoviće, arsenoviće…

KRI NI VODA! pic.twitter.com/LqDETlFH3w

— Samo Glavan (@SamoGlavan) December 29, 2025

Stevanović bi tako rad obšel mednarodno pravo, ki pravi, da priseljenske skupnosti statusa manjšine po mednarodnem pravu niti ne morejo zahtevati. A pri taki politiki, ki jo imamo v Sloveniji ni nič nemogočega, če pridejo na oblast tisti, ki želijo porušiti slovensko identiteto in obstoj. Zato se pojavljajo ugibanja, ali Stevanović deluje v interesu širših regionalnih ali celo srbskih političnih navez, ki bi si v Sloveniji želele odpreti vrata do statusa manjšine in s tem posebnih političnih ter finančnih privilegijev?

Dokazov za takšne trditve sicer ni, a sama nejasnost ciljev, povezav in retorike vzbuja dvom ter kliče po večji previdnosti javnosti.

The post Zoran Stevanović (Resnica) bi rad, da imajo Srbi, status narodne manjšine v Sloveniji? appeared first on e-Maribor.

Bližajo se evropske volitve in ljudi, ki bi se radi prebili v Evropski parlament je vse več. Tudi zaradi plače 15.000 evrov. Očitno imajo nekateri “anticepilci” po tem velike želje.

Na tokratne evropske volitve se podaja tudi stranka Resnica Zorana Stevanovića. Tistega Stevanoviča, ki je vabil “anticepilce” na neprijavljene shode, kjer so udeleženci delali škodo po Ljubljani. Seveda pa mestni svetnik MO Kranj Stevanović ni kar tako. Je tudi simpatizer agresorske Rusije,.

Na družabnih omrežjih krožita fotografiji, kjer ta ponosno z ramo ob rami stoji poleg nekdanjega in aktualnega ruskega veleposlanika v Sloveniji ter ob portretu ruskega agresorja Vladimirja Putina. In vprašanje je, ali Rusko agresijo podpirajo tudi “znani” obrazi, ki kandidirajo na strani stranke Resnica?

Vsa resnica o @resni_ca

Za češnjo na torti pa še zločinec Putin v ozadju stevanovića, no mogoče je pa tukaj odgovor od kod se financira stranka @resni_ca https://t.co/jStyPnX3uf pic.twitter.com/KjHc88waLn

— BesniUpokojenec®️ (@Besni_Upokojenc) April 1, 2024

Sicer pa so na listi glavni anticepilci in nekateri tudi levičarski fanatiki. Poleg predsednika Zorana Stevanovića je namreč mogoče na listi med drugim najti novinarko nekdanjo dopisnica Dela iz Ruske federacije Polono Frelih, igralko Tanjo Ribič, pisatelja in kolumnista Branka Gradišnika in zdravnika Sabino Senčar in Stanka Pušenjaka. Vseh se lahko spomnimo po nasprotovanju covidnim ukrepom, sedaj pa so postali nosilci teorije zarot, da je za vojno v Ukrajini kriv Zahod? Piše portal Nova24TV.

Naj to pošlje Slovenija v Bruselj?

Hvala internet, da tudi danes nisi razočaral. pic.twitter.com/5Zr0VESpyG

— mamin_lan (@mamin_lan) September 4, 2020

Kaj nista že dovolj sramote v Bruslju, Sloveniji naredila Tanja Fajon in Ljudmila Novak?

The post Saj ni res pa je. Glavni “anticepilci” in zagovorniki Rusije, gredo Evropske volitve appeared first on e-Maribor.