5. december, svetovni dan tal, sta leta 2013 razglasili Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter organizacija Global Soil Partnership. Letošnji slogan svetovnega dne tal je »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«.

Svetovni dan tal

Kot vsako leto FAO tudi letos naslavlja novo problematiko s področja tal s sloganom: »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal«. S tem želi dvigniti ozaveščenost svetovnega prebivalstva o pomenu ohranjanja zdravih ekosistemov in dobrega počutja ljudi z reševanjem vedno večjih izzivov pri upravljanju tal, boju proti zaslanjevanju tal, povečanju ozaveščanje tal in spodbujanje vlad, organizacij, skupnosti in posameznikov po vsem svetu, da se zavežejo proaktivnemu izboljšanju zdravja tal.

Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti, kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal ter vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za pridelavo hrane.

Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta, ki je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja in je najpomembnejši člen pri ohranjanju našega zdravja zaradi kakovosti hrane in kakovosti bivanja.

Strategija EU za tla

Evropska komisija je 17. novembra objavila Strategijo EU za tla za 2030 – izkoriščanje prednosti zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Strategija gradi na več ciljih evropskega zelenega dogovora in podaja vizijo do leta 2050, ko naj bi bili vsi ključni ekosistemi tal v EU v zdravem stanju. Določa okvir in konkretne ukrepe za zaščito, obnovo in trajnostno uporabo tal ter mobilizira potrebno družbeno angažiranost in finančna sredstva, skupno znanje, trajnostne prakse in monitoring. Do konca leta 2023 namerava Komisija objaviti predlog zakona o zdravih tleh, ki bo zajemal kombinacijo zavezujočih in nezavezujočih ukrepov za upravljanje s tlemi.

The post 5. december, svetovni dan tal: »Zaustavimo zaslanjevanje tal, povečajmo produktivnost tal« appeared first on e-Maribor.

Kar se je leta 1931 v Firencah na mednarodnem kongresu organizacij za zaščito živali začelo kot dan, na katerega naj svet zaščiti živali pred mučenjem, se je sčasoma razvilo v mnogo več. Človek se je namreč skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Če za živali skrbimo, potem je naša moralna dolžnost, da zanje skrbimo na tak način, da jim ne povzročamo nepotrebnega trpljenja in jim omogočimo življenje, ki ga je vredno živeti.

Etika ravnanja z živalmi se v sodobnem svetu odraža tudi v zakonodaji. Predpisi, ki urejajo področje zaščite in dobrobiti živali, v večini primerov določajo zahteve, ki jih je treba izpolnjevati, da bi živalim zagotovili minimalne pogoje za bivanje, ki naj jim ne bi povzročali trpljenja. Skrbnik živali, ki izpolnjuje te zahteve, zagotavlja najmanj, kar je po mnenju zakonodajalca potrebno za vzdrževanje določene stopnje dobrobiti živali. Predpisani standardi so tudi edino merilo, na osnovi katerega delujejo uradni organi nadzora. Na žalost imajo ti omejene možnosti vplivanja na odnos ljudi do živali. Pomembna naloga omenjenih služb je ukrepati proti kršiteljem zakonodaje, kar pa še zdaleč ni dovolj.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Tudi zato je ozaveščanje o tej problematiki tako pomembno. Ozaveščanje javnosti ob svetovnem dnevu živali je usmerjeno na vso družbo in ne izključno na lastnike živali. Zaščita živali je ena izmed vrednot slovenske družbe, zapisana v Ustavi RS in je dolžnost vsakogar. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin redno izvajata različne kampanje ozaveščanja prebivalcev Slovenije o odgovornem lastništvu živali. Odgovoren lastnik pozna potrebe živali in svoje dolžnosti.

V vsaki državi se ta dan obeležuje na različne načine, ne glede na narodnost, vero ali politično ideologijo. Z večjo ozaveščenostjo in izobraževanjem lahko ustvarimo svet, kjer v celoti upoštevamo njihovo dobro počutje in so živali prepoznane kot čuteča bitja. Predvsem slednje je razlog za letošnje praznovanje.

V letošnjem letu smo v Sloveniji naredili pomemben korak k izboljšanju statusa živali, saj smo jim v marcu priznali pravni status čutečih živih bitij.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post 4. oktobra obeležujemo Svetovni dan živali appeared first on e-Maribor.

Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki letos poteka pod geslom “Resnični junaki”. V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz.

Na današnji dan pred 17-imi leti je v terorističnem napadu na sedežu OZN v Bagdadu življenje izgubilo 22 humanitarnih delavcev, vključno z nekdanjim visokim komisarjem OZN za človekove pravice in posebnim predstavnikom za Irak Sergiom Vieira de Mellom. Generalna skupščina OZN je 19. avgust razglasila za svetovni dan humanitarnosti, ki je posvečen tako ljudem, ki potrebujejo pomoč, kot humanitarnim delavcem, ki se v središču konfliktov, vojn in nasilja vsak dan soočajo z nevarnostmi, da bi nesebično pomagali ljudem v stiski.

Letošnji svetovni dan humanitarnosti pod geslom “Resnični junaki” (“Real-Life Heroes”) je posvečen humanitarnim delavcem, ki se v luči pandemije COVID-19 srečujejo s še večjimi izzivi pri svojem delu kot sicer in kljub temu opravljajo izjemno delo. Svetovni dan humanitarnosti je priložnost, da se zahvalimo ljudem, ki so svoje življenje posvetili pomoči drugim in obeležimo to, kar jih dela edinstvene in posebne.

Ob tej priložnosti želimo opozoriti na posebno poslanstvo humanitarnih delavcev in predstaviti primere, pri katerih sodelujejo tudi slovenski izvajalci mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki nesebično skrbijo za dobrobit najbolj pomoči potrebnih.

Med slovenskimi projekti, ki se trenutno odvijajo v partnerskih državah in so usmerjeni v humanitarno pomoč, velja izpostaviti predvsem projekte slovenskih nevladnih organizacij: dva projekta v Libanonu, posvečena sirskim beguncem, ter projekt v Ugandi, ki je namenjen skrbi za zmanjševanje lakote in preskrbo s pitno vodo. V teku so tudi projekti ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, in sicer projekt protiminskega delovanja v Bosni in Hercegovini, projekt psihosocialne pomoči žrtvam konfliktov in celostne rehabilitacije v Gazi in na Zahodnem bregu, projekt izobraževanja o nevarnostih min in eksplozivnih ostankov vojne za sirske begunce v Jordaniji ter projekt psihosocialne dobrobiti otrok iz Ukrajine.

Slovenija poudarja pomen spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, humanitarnih načel in splošnih načel dobrega humanitarnega donatorstva. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje pomoči državam in ljudem v jedru humanitarnih kriz – Sirija, Jemen in druge države Bližnjega vzhoda, Podsaharska Afrika, kot tudi v nudenje pomoči državam, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev.

Humanitarno pomoč zagotavlja preko mednarodnih organizacij, predvsem iz sistema Združenih narodov, preko Mednarodnega odbora Rdečega križa ter Mednarodnega združenja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Poleg tega nudi humanitarno in postkonfliktno pomoč tudi preko ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, Uprave RS za zaščito in reševanje, nevladnih organizacij in drugih ustanov.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Svetovni dan humanitarnosti – humanitarno delo v luči pandemije COVID-19 appeared first on e-Maribor.

Danes je svetovni dan okolja. Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) je leta 1972 5. junij razglasila za Svetovni dan okolja. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Letos je posvečen biotski raznovrstnosti, ki podpira vse življenje na zemlji, tudi naše.

Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tej priložnosti danes organizira virtualni dogodek z naslovom “Čas za naravo: srečanje in interakcija med živalmi, ljudmi in okoljem” (Time for Nature: Animal, Humans and Environment interface). Potekal bo med 13:30 in 15:30 uro, možno pa ga spremljati na tej povezavi: http://www.fao.org/webcast/home/en/

Dogodek, ki ga FAO organizira v sodelovanju s Konvencijo o biotski raznovrstnosti (CBD), mednarodno Organizacijo za zdravje živali (OIE), je namenjen promociji pomena obnove ekosistemov za večjo odpornost na podnebne spremembe in ponovno vzpostavitev zdravega odnosa med naravo in človekom. Z dogodkom želi FAO opozoriti tudi na Desetletje ZN za obnovo ekosistemov 2021-2030 (UN Decade on Ecosystem Restoration 2021-2030) ter na ukrepe za transformacijo naših prehranskih sistemov po COVID-19.

V okviru dogodka bodo trije strokovni paneli razpravljali o povezavah med biotsko raznovrstnostjo, zdravjem in prenosom bolezni, proizvodnjo hrane in ekosistemskih pristopih za ohranitev in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post 5. junij, svetovni dan okolja – Čas je za naravo! appeared first on e-Maribor.

Naslov mednarodne konference obeležitve je »Bee Engaged« (Angažiraj se), s katero FAO kot organizator dogodka opozarja na pomen angažiranosti in spodbuja k dejanjem države, organizacije, raziskovalne in izobraževalne institucije, civilne družbe, zasebni sektor, kmete, čebelarje in vse posameznike. Glavnemu sporočilu te konference se bo pridružila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in rpehrano dr. Aleksandra Pivec: »Angažirajte se za čebele« (»Bee Engaged«), tema letošnje obeležitve, je pomembna, ker nas spodbuja in nagovarja, da preidemo od besed k dejanjem: tako države, mednarodne in druge organizacije, raziskovalne in izobraževalne institucije, civilna družba, zasebni sektor, kmetje in čebelarji, kot tudi vsak posameznik. Vsak od nas lahko veliko prispeva že z manjšo spremembo vsakdanjih navad!«

20. maj – svetovni dan čebel | Avtor MKGP

Jutri bo ministrica dr. Pivec na konferenci med drugim izpostavila, da je v Sloveniji čebelarstvo del zgodovinske in kulturne dediščine, kranjska čebela pa eden od nacionalnih simbolov. »Pomena čebel in čebelarstva se na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobro zavedamo. Evropski programi ukrepov na področju čebelarstva se dobro izvajajo. Podpiramo delovanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki, poleg skrbi za ohranitev kranjske čebele in tehnološke podpore čebelarjem, ozavešča tudi širšo javnost o pomenu čebel, predvsem pa deluje na področju izobraževanja in usposabljanja.«

Razglasitev svetovnega dne čebel je uspeh Slovenije kot celote, več vladnih in nevladnih institucij ter diplomacije. S praznovanjem svetovnega dne čebel želimo najširšo javnost opozoriti na dejstvo, da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, v mnogih državah in regijah so zaradi različnih vzrokov, najbolj zaradi podnebnih sprememb, zelo ogrožene. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu, zato moramo ohraniti okolje. Zavedati se moramo, da je vloga posameznika za ohranitev čebel in ostalih opraševalcev ključna.

Popoldne ob 17. uri bo na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, ki je bila pobudnica razglasitve svetovnega dne čebel slavnostna seja ob 3. praznovanju. Seje se bo udeležila tudi ministrica dr. Pivec, poleg nje pa bosta spregovorila tudi mag. Dejan Židan, vodja projekta svetovni dan čebel do razglasitve in Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici. Osrednji govorec bo predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

 Napoved jutrišnjih dogodkov:

Ministrica dr. Aleksandra Pivec bo prisotna na obeh dogodkih:

12:00   Mednarodna virtualna konferenca »Bee Engaged« (Angažiraj se za čebele)

Dogodek bo potekal od 12:00 do 13:30.

Na dogodku bodo sodelovali: Qu Dongyu – generalni direktor FAO, dr. Aleksandra Pivec – ministrica MKGP, Tang Huajun – predsednik Kitajske akademije za kmetijske vede, Jeff Pettis – predsednik Apimondie ter drugi nastopajoči s strokovnimi prispevki ter zgodbami s terena. Predvidena je tudi diskusija.

Pridružite se na povezavi.

Registracija.

17:00   Slavnostna seja ob 3. praznovanju svetovnega dne čebel

Organizator dogodka je Čebelarska zveza Slovenije. Vabljeni govorci:

• Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije,
• Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Dejan Židan, vodja projekta svetovni dan čebel do razglasitve,
• Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Brdo pri Lukovici.

Dogodek bo prenašan v živo (prenos FB MKGP in FB SDČ)

Lokacija: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post 20. maja praznujemo svetovni dan čebel appeared first on e-Maribor.

Tema letošnjega svetovnega dne je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Glavna pozornost pri tem je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih desetih letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Če smo namreč še nedavno verjeli, da je mogoče tudi brez telekomunikacij in vlaganj v informacijsko družbo povsem lepo živeti, nas je nedavna epidemija covida-19 odločno prepričala v nasprotno.

V bitki, da se družbeno življenje – od dela in poslovanja do učenja in zabave – nadaljuje, se je namreč to moralo v veliki meri preseliti na splet. Nenadoma smo bili na številnih raznolikih področjih priča eksploziji uporabe digitalnih tehnologij in inovacij. Pogoj za to je seveda ustrezna dostopnost komunikacijskih storitev, dostopnost do interneta ter dobro delovanje internetnih storitev. Zavedati se moramo, da vse to ponekod še ni samoumevno. Kriza epidemije je očitno razkrila bolečino digitalnega razkoraka med mesti in podeželjem, med ranljivimi skupinami in drugimi. Konkretno je bilo mogoče videti, kako neenakomeren razvoj digitalizacije še dodatno krepi razlike, med drugim na področju možnosti izobraževanja in iskanja delovnih mest.

Kot se je kasneje izkazalo, so države z višjo digitalno razvitostjo in posamezniki z višjo stopnjo digitalne vključenosti v tem času lažje in bolje nadaljevali z utečenimi življenjskimi procesi kot države z nižjo digitalno razvitostjo in posamezniki z nižjo stopnjo digitalne vključenosti.

Na področju infrastrukture je v času epidemije slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturo delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in celotne družbe odlično podprl. Na ta način so bile dobro izkoriščene prednosti dolgoletnih visokih vlaganj gospodarstva v optično in mobilno infrastrukturo elektronskih komunikacij ter v druge elemente digitalne infrastrukture na vseh področjih, med drugim tudi v infrastrukturo, ki omogoča dobro delovanje interneta v Republiki Sloveniji.

A vse, kar je danes dobro, je lahko jutri še boljše. Nedavno izkušnjo je potrebno izkoristiti za analize, katera digitalna infrastruktura je bila zares v celoti kos izzivom, katera malo manj ter katere storitve so upravičile pričakovanja in katere ne. V okviru Slovenske digitalne koalicije tako že potekajo razprave in analize, kako pridobljene izkušnje izkoristiti pri nadaljnjem razvoju.

Prve analize nakazujejo, da je treba še razširiti fiksna optična omrežja. Ministrstvo za javno upravo je s to mislijo v letošnjem februarju že objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 4). Ta bo vsaj 80 % gospodinjstvom, ki sicer nimajo omogočenega priklopa na dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije in kjer za to tudi ni napovedanega tržnega interesa v naslednjih treh letih (takšnih je v Sloveniji okrog 25 tisoč), omogočil prenosno hitrost najmanj 100 Mb/s.

V prihodnje je treba povečati tudi dosegljivost mobilnih komunikacijskih omrežij (tudi s tehnologijo 5G), predvsem pa je treba izboljšati ponudbo in kvaliteto digitalnih storitev dostopnih preko interneta. Precej možnosti za nadgradnjo ostaja v ponudbi kvalitetnih tržnih e-storitev ter pri implementaciji novih modelov poslovanja preko spleta.

Da bi zares celostno odgovorili na vprašanje letošnjega svetovnega dne, pa je treba poleg potrebnega nadaljnjega razvoja infrastrukture misliti tudi na zagotavljanje ustrezne digitalne vključenosti slehernega državljana. Če hočemo namreč v prihodnjem obdobju zares pospešiti doseganje ciljev trajnostnega razvoja in premostiti digitalni razkorak, samo dobra infrastruktura ne bo dovolj. Tako veščim kot manj veščim posameznikom je treba pomagati pri nadgradnji osvajanja digitalnih veščin. Pri tem je izjemnega pomena prilagoditev celotnega izobraževalnega sistema izobraževanju za digitalno družbo. Tako bomo dosegli višjo stopnjo digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc, le s tem pa bo mogoče sodobne tehnologije povsem izkoristiti v dobrobit družbe. Še dodatno je mogoče z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje delati tudi na poenostavitvi storitev e-uprave in e-zdravja.

Tako kot je torej virusna kriza na eni strani pospešila digitalizacijo, je po drugi strani razgalila nekatere pomanjkljivosti digitalne infrastrukture in digitalne vključenosti. A te je mogoče v prihodnjem razvojnem obdobju naslavljati s skupnimi močmi. Bolj kot bomo pri tem uspešni, bolj bomo razumeli, da lahko nove tehnologije izboljšajo vsakodnevno življenje in spodbudijo družbeni in ekonomski razvoj in bolj se bo to dogajalo tudi v praksi.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Danes je svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe appeared first on e-Maribor.

Danes Romi po vsem svetu, praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu.

Romi so sicer potomci nomadskega ljudstva, ki se je selilo iz kraja v kraj. Že pred 14. stol so se iz Indije selili proti Z in se naselili po vsej Evropi. Danes jih po evropskih državah živi približno deset milijonov, v Sloveniji okoli 10 000 in se delijo v tri skupine: prekmurski Romi, ki so prišli z Madžarske, dolenjski s Hrvaške, iz Avstrije pa Romi iz plemena Sintov.

Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo. Kot ljudstvo imajo tudi svojo zastavo: v njej je kolo (veliko se selijo) zelena barva pomeni naravo, modra pa nebo, oziroma svobodo; imajo tudi svojo himno Dželem, Dželem in so zelo predani glasbi. Posebej ples ima v njihove življenju velik pomen, zelo uveljavljen je trebušni ples.

Danes romska etnična manjšina predstavlja pomemben del slovenske družbe, saj s svojo kulturo in jezikom, skupaj z italijansko in madžarsko narodno manjšino, tvori temelj multikulturnosti v Republiki Sloveniji. Pomembno je poudariti, da nobena od držav članic Evropske unije področja romske skupnosti nima urejene s posebnim zakonom, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji.

Kljub temu, da so prišli na naše ozemlje pred več kot pol tisočletja, nekateri še vedno težko presegajo kulturne razlike z okoliškim prebivalstvom, še vedno se preveč zapirajo v svoj način življenja, ne pošiljajo otrok v vrtce in šole, tako z okoliškimi ljudmi ni pravih povezav, nastajajo novi zidovi in meje. Pri nas so problem tudi namestitvene razmere in izgradnja osnovne infrastrukture.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post 8. april – Svetovni dan romov appeared first on e-Maribor.

Svetovni dan boja proti suši in širjenju puščav je leta 1995 določila Generalna skupščina OZN. Na ta dan so leto prej sprejeli Konvencijo OZN o boju proti dezertifikaciji. Slovenija je kot prizadeta država severnega Sredozemlja Konvencijo sprejela junija 2001. Aktivnosti povezane s svetovnim dnevom boja proti suši in širjenju puščav koordinirajo na Agenciji RS za okolje.

Generalna skupščina ZN poziva države, da povečajo zavedanje o potrebi po mednarodnem sodelovanju v borbi proti širjenju puščav in obveščanju o samih posledicah suše. Širjenje puščav na Zemlji je svetovni problem. Zadeva ves svet, ne samo najrevnejša območja Zemlje. Ogroža več 250 milijonov prebivalcev, suši pa je izpostavljena kar milijarda ljudi. Spremenjene klimatske razmere, nekontrolirano krčenje gozdov in neustrezna kmetijska politika so glavni vzroki za širjenje puščav. Najbolj prizadeta je Afrika, kjer je na določenih območjih kmetovanje zaradi suše že nemogoče.

V Sloveniji se v poletnih mesecih iz leta v leto srečujemo s sušo, vročinskimi valovi  in vedno višjimi dnevnimi temperaturami, močnimi nevihtami in poplavami, kar povzroča veliko škodo.

Rastline za svojo rast potrebujejo rodovitno zemljo in dovolj vode. Ena izmed posledic suše je tudi manj pridelane hrane, kar lahko vodi v lakoto. Agencije RS za okolje je v sredo 14. 6. 2017 pripravila seminar v okviru projekta DriDanube. V sklopu projekta DriDanube želi Agencija pripraviti Sušni uporabniški servis za spremljanje in napovedovanje suše ter nadaljevati pripravo Strategije za upravljanje suše, saj bi z njo izboljšali ukrepe pred, med in po suši v Sloveniji. Seminar je pomemben korak k povečanju pripravljenost na sušo v Sloveniji in v državah Podonavske regije. Projekt DriDanube v 85% procentih sofinancira EU, kar je dokaz, da je problematika suše med prioritetami Evropske unije v tem delu kontinenta..

The post 17. junij – svetovni dan boja proti suši in širjenju puščav appeared first on e-Maribor.

Generalna skupščina ZN je 29. maj razglasila za svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN. Dne 29. maja 1948 je bila ustanovljena prva mirovna operacija ZN Untso in sicer z namenom nadzorovanja arabsko-izraelskega konflikta v Palestini.

Na ta dan počastimo vse ljudi, ki služijo ali so kdaj služili na mirovnih misijah OZN, še posebej pa tiste, ki so pri vzpostavljanju miru izgubili življenje. Generalna skupščina je pozvala vse države članice, organizacije v okviru sistema OZN, nevladne organizacije in posameznike naj na primeren način spoštujejo ta dan. Mirovne sile pri njenih operacijah spremljajo velika tveganja, tudi žrtve v vrstah pripadnikov mirovnih sil niso redke, v vseh njenih operacijah je izgubilo življenje več kot 3100 pripadnikov.

Naloga mirovnih sil je, da pri svojih operacijah poskušajo preseči konflikt in doseči mir med sprtimi stranmi in da  hkrati poskušajo zavarovati civiliste s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih: ženskah in otrocih.

The post Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN appeared first on e-Maribor.

Vsako leto na obletnico rojstva Henrya Dunanta, ustanovitelja mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, praznujemo 8. maj kot svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja tudi teden Rdečega križa, ki poteka do 15. maja. Danes organizaciji Rdeči križ in Rdeči polmesec delujeta v 190 državah sveta. Rdeči križ je največja humanitarna organizacija na svetu.

Rdeči križ Slovenije deluje v skladu s sedmimi temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa, to so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost.

Generalna sekretarka RKS Renata Brunskole in predsednik RK Slovenije dr. Dušan Keber sta v poslanici ob svetovnem dnevu Rdečega križa in Rdečega meseca med drugim zapisala, da prostovoljci in osebje Rdečega križa v vse bolj ranljivem svetu, ki se sooča z ekonomskimi in zdravstvenimi krizami, dolgotrajnimi konflikti, migracijami in razseljevanjem, vse večjim številom nesreč zaradi podnebnih sprememb in tehnoloških tveganj, vsako leto pomaga milijonom ljudi ob nesrečah in v oboroženih spopadih; da prostovoljci ter osebje Rdečega križa Slovenije vsako leto pomagajo vsakemu desetemu prebivalcu Slovenije bodisi z odpravljanjem posledic naravnih ali drugih nesreč ali drugo obliko pomoči; da pridobivajo krvodajalce in izvajajo krvodajalske akcije; zbirajo hrano in oblačila za ljudi, ki si iz različnih razlogov ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za preživljanje; izvajajo izobraževanje na področju laične prve pomoči in iščejo pogrešane osebe.

V svoje vrste vabijo mlade, s tem bi povečali svojo humanitarno dejavnost, mladi pa bi dobili priložnost  za pridobivanje znanja in veščin, ki jih bodo obogatili in povečali njihov prispevek družbi.

The post Svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca appeared first on e-Maribor.