Končno vaš Applov telefon zna tudi slovensko. Jutri bo na vseh telefonih potekala posodobitev iOS 18 in od jutri dalje Applovi telefoni znajo tudi slovensko.

Novica, ki so jo mnogi pričakovali že zelo dolgo, je zdaj potrjena. Uporabniški vmesnik operacijskega sistema za pametne telefone Apple iPhone iOS 18, jutri dodaja slovenski jezik. Vsi ki še niste posodobili vašega Apple telefona svetujemo, da to jutri tudi storite. jMed eziki uporabniškega vmesnika boste tako v skupini okoli 40 jezikov znašla tudi slovenščina.

Uveljavitev slovenščine v svetu tehnologije, v katerem prevladuje angleščina, je tudi pomembna simbolna zmaga. Slovenski jezik je zdaj bolj enakopraven, uveljavitev določil zakona pa pomeni tudi zmago pravice in kulturnih interesov nad dobičkom kapitala. Želja je bila že dolga, še v času evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. In ker se je povprašavanje po Apple telefonih tudi v Sloveniji močno povečalo, bo sedaj s slovenskim jezikom še bolj dostopno in všečno uporabnikom.

Ukazi v menijih, nastavitvah in privzetih aplikacijah so od danes tako tudi v slovenskem jeziku, aplikacije pa bodo še naprej v jezikih, ki jih ponujajo njihovi proizvajalci.

The post Od jutri dalje zna vaš Applov telefon tudi slovensko.. appeared first on e-Maribor.

Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor je prejšnji teden prejel prijavo ene od slovenskih bank, ki je zaznala povečano število zlorab na škodo več fizičnih oseb.

Mariborski kriminalisti in policisti so 10. avgusta 2023 med izvrševanjem kaznivih dejanj odvzeli prostost štirim tujim državljanom, ki so osumljeni, da so na nezakonit način pridobili bančne in druge zasebne podatke več fizičnih oseb, s temi podatki pa so na prodajnih mestih po celotni Sloveniji izvajali nakupe blaga in dvigovali gotovino na bankomatih, pišejo v poročilu PU Maribor.

»Ugotovljeno je bilo, da so bili oškodovanci pred tem žrtve t.i. “phishing” napada, in sicer tako, da so oškodovanci prejeli lažni SMS, ki je vseboval tudi povezavo z navedbo, da jo mora oseba potrditi. Po kliku oškodovanca na povezavo v prejetem SMS-sporočilu je bil takoj preusmerjen na lažno stran, v katero je vpisal zasebne podatke o transakcijskih računih, ki so potrebni za nakupe blaga in dvig gotovine na bankomatih (poleg osebnih podatkov tudi številko bančne kartice in PIN-kodo). Na ta način so storilci razpolagali s sredstvi na računu oškodovanca.«

 

Policisti svetujejo, da ste v primeru kakršnihkoli tovrstnih sporočil (SMS ali elektronska sporočila), ki vsebujejo prošnjo ali zahtevo za določene podatke, izjemno previdni, saj banke, pošte in druge inštitucije ne zahtevajo podatkov na ta način, zato:

– ne odpirajte priponk,

– ne sledite sumljivim povezavam v elektronski pošti oz. pripetih dokumentih,

– ne odpirajte morebitnih povezav na oblačne shrambe, pripetih v elektronski pošti,

– v nobenem primeru ne vnašajte nobenih svojih podatkov.

vir: Slovenske novice

The post Nekateri ostali brez vsega, zaradi SMS sporočila. Mariborski policisti za rešetke spravili 4 tujce! appeared first on e-Maribor.

Policisti PU Maribor in policijske postaje Šentilj so v mesecu maju 2020 prejeli več obvestil in naznanitev kaznivih dejanj goljufij, ki jih je osumljen 36-letni državljan Slovenije.

Goljuf prodajal telefon, a poslal ga ni

Osumljenec kazniva dejanja goljufij izvršuje tako, da na oglasniku Bolha.com že od meseca aprila objavlja oglas s fotografijo, da prodaja mobilni telefon iPhone 11 Pro 256 GB, Space Grey za ceno 800 €. Z oglasom je preslepil že več kupcev po vsej Sloveniji in tudi iz drugih, sosednjih držav, ki so mu nakazali denar, telefona pa nikoli niso prejeli.

V kolikor ste zasledili ta oglas, se nanj ne odzivajte, saj boste ogoljufani. V kolikor pa sta že postali žrtev goljufa, to naznanite na katerikoli območni policijski postaji ali pa pokličite PP Šentilj na telefon (02) 650 08 50.

MG

The post Pozor! LAŽNI OGLAS! Mariborčani in okoličani! Ste nasedli goljufu? appeared first on e-Maribor.

Tema letošnjega svetovnega dne je Povezljivost 2030: IKT za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Glavna pozornost pri tem je namenjena vprašanju, kako bi lahko tehnološki napredek v naslednjih desetih letih premostil digitalni razkorak in pospešil doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Če smo namreč še nedavno verjeli, da je mogoče tudi brez telekomunikacij in vlaganj v informacijsko družbo povsem lepo živeti, nas je nedavna epidemija covida-19 odločno prepričala v nasprotno.

V bitki, da se družbeno življenje – od dela in poslovanja do učenja in zabave – nadaljuje, se je namreč to moralo v veliki meri preseliti na splet. Nenadoma smo bili na številnih raznolikih področjih priča eksploziji uporabe digitalnih tehnologij in inovacij. Pogoj za to je seveda ustrezna dostopnost komunikacijskih storitev, dostopnost do interneta ter dobro delovanje internetnih storitev. Zavedati se moramo, da vse to ponekod še ni samoumevno. Kriza epidemije je očitno razkrila bolečino digitalnega razkoraka med mesti in podeželjem, med ranljivimi skupinami in drugimi. Konkretno je bilo mogoče videti, kako neenakomeren razvoj digitalizacije še dodatno krepi razlike, med drugim na področju možnosti izobraževanja in iskanja delovnih mest.

Kot se je kasneje izkazalo, so države z višjo digitalno razvitostjo in posamezniki z višjo stopnjo digitalne vključenosti v tem času lažje in bolje nadaljevali z utečenimi življenjskimi procesi kot države z nižjo digitalno razvitostjo in posamezniki z nižjo stopnjo digitalne vključenosti.

Na področju infrastrukture je v času epidemije slovenski digitalni sektor s svojo digitalno komunikacijsko in storitveno infrastrukturo delovanje gospodarstva, izobraževalnega sistema in celotne družbe odlično podprl. Na ta način so bile dobro izkoriščene prednosti dolgoletnih visokih vlaganj gospodarstva v optično in mobilno infrastrukturo elektronskih komunikacij ter v druge elemente digitalne infrastrukture na vseh področjih, med drugim tudi v infrastrukturo, ki omogoča dobro delovanje interneta v Republiki Sloveniji.

A vse, kar je danes dobro, je lahko jutri še boljše. Nedavno izkušnjo je potrebno izkoristiti za analize, katera digitalna infrastruktura je bila zares v celoti kos izzivom, katera malo manj ter katere storitve so upravičile pričakovanja in katere ne. V okviru Slovenske digitalne koalicije tako že potekajo razprave in analize, kako pridobljene izkušnje izkoristiti pri nadaljnjem razvoju.

Prve analize nakazujejo, da je treba še razširiti fiksna optična omrežja. Ministrstvo za javno upravo je s to mislijo v letošnjem februarju že objavilo javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije (GOŠO 4). Ta bo vsaj 80 % gospodinjstvom, ki sicer nimajo omogočenega priklopa na dostopovna širokopasovna omrežja naslednje generacije in kjer za to tudi ni napovedanega tržnega interesa v naslednjih treh letih (takšnih je v Sloveniji okrog 25 tisoč), omogočil prenosno hitrost najmanj 100 Mb/s.

V prihodnje je treba povečati tudi dosegljivost mobilnih komunikacijskih omrežij (tudi s tehnologijo 5G), predvsem pa je treba izboljšati ponudbo in kvaliteto digitalnih storitev dostopnih preko interneta. Precej možnosti za nadgradnjo ostaja v ponudbi kvalitetnih tržnih e-storitev ter pri implementaciji novih modelov poslovanja preko spleta.

Da bi zares celostno odgovorili na vprašanje letošnjega svetovnega dne, pa je treba poleg potrebnega nadaljnjega razvoja infrastrukture misliti tudi na zagotavljanje ustrezne digitalne vključenosti slehernega državljana. Če hočemo namreč v prihodnjem obdobju zares pospešiti doseganje ciljev trajnostnega razvoja in premostiti digitalni razkorak, samo dobra infrastruktura ne bo dovolj. Tako veščim kot manj veščim posameznikom je treba pomagati pri nadgradnji osvajanja digitalnih veščin. Pri tem je izjemnega pomena prilagoditev celotnega izobraževalnega sistema izobraževanju za digitalno družbo. Tako bomo dosegli višjo stopnjo digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc, le s tem pa bo mogoče sodobne tehnologije povsem izkoristiti v dobrobit družbe. Še dodatno je mogoče z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje delati tudi na poenostavitvi storitev e-uprave in e-zdravja.

Tako kot je torej virusna kriza na eni strani pospešila digitalizacijo, je po drugi strani razgalila nekatere pomanjkljivosti digitalne infrastrukture in digitalne vključenosti. A te je mogoče v prihodnjem razvojnem obdobju naslavljati s skupnimi močmi. Bolj kot bomo pri tem uspešni, bolj bomo razumeli, da lahko nove tehnologije izboljšajo vsakodnevno življenje in spodbudijo družbeni in ekonomski razvoj in bolj se bo to dogajalo tudi v praksi.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Danes je svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe appeared first on e-Maribor.

To je ugotovitev raziskave, ki jo je naročila Agencija za varnost prometa glede uporabe mobilnega telefona med vožnjo.

Agencija je z inovativnim nevro-znanstvenim eksperimentom, ki ga je izvedla skupaj s strokovnjaki iz podjetja za aplikativno nevroznanost BLCKB in šolo vožnje Ježica, javnosti dokazala, kako nevarna je uporaba telefona med vožnjo in kako vpliva na delovanje naših možganov. S pomočjo EEG tehnologije so spremljali dogajanje v možganih voznika med realno vožnjo ob različnih motnjah – SMS sporočila, pošta na družbenih omrežjih in klici. Eksperiment je potekal v naravnem okolju in pod nadzorom instruktorja vožnje. To je prvi nevroznanstveni eksperiment te vrste, ki je potekal v realnih pogojih vožnje in ne v simulatorju.

V eksperimentu je sodelovalo 18 voznikov. Vsak je vozil 20 minut v realnem prometu  na cesti in med tem prejel 9 motilcev (3 SMS sporočila, 3 sporočila na družabnih omrežjih in 3 klice), na katere se je moral odzvati. Predstavniki AVP in strokovnjaki za nevroznanost pa so na zadnjem sedežu med tem, s pomočjo EEG tehnologije, merili, kaj se dogaja v možganih voznikov, ko se ti pogovarjajo po telefonu, pošiljajo SMS sporočila in med vožnjo uporabljajo družabna omrežja.

Jurij Dreo, nevroznanstveni EEG analitik, je predstavil izid raziskave z besedami: »Če primerjamo možgansko aktivnost med vožnjo brez motenj z aktivnostjo med telefonskim pogovorom, je prisoten jasen trend,  ki nakazuje, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna.«

Še bolj jasne in statistično signifikantne rezultate kaže vpliv pisanja SMS sporočil in rabe družabnih omrežij na našo pozornost. Naše možganske kapacitete so omejene in ko opravljamo več nalog hkrati, posameznih enostavno ne moremo izvajati učinkovito. Naši možgani niso dobri v večopravilnosti. Pri tipkanju se zelo poveča obremenitev naših gibalnih (motoričnih) področij motoričnega korteksa, saj se namesto zgolj na vožnjo posvečamo tudi tipkanju. Enako velja za temenski reženj, ki skrbi za  koordinacijo in orientacijo v prostoru in tudi kaže znake preobremenitve. Preobremenitev vseh teh funkcij (pozornosti, gibalnih veščin in koordinacije) z večopravilnimi nalogami lahko vodi do zmanjšanja kvalitete vožnje in posledično do povečanja verjetnosti za kritične napake med vožnjo.

Direktor Agencije za varnost prometa, mag. Igor Velov,  je povedal, da so ugotovitve jasne in veljajo prav za vse voznike ne glede na izkušnje, starost ali spol: telefon popolnoma prevzame možganske kapacitete in da tudi ob klicu, ki morda zgleda najbolj nedolžen, naše oči gledajo, a možgani ne vidijo.

Na podlagi rezultatov eksperimenta  bodo ponovno podali predlog za spremembo 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, da se vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo, poleg globe 120 evrov, izreče tudi sankcijo 3 kazenskih točk.

The post Oči gledajo, a možgani ne vidijo appeared first on e-Maribor.