Ugodni makroekonomski podatki tako v ZDA kot v Evropi so pretekli teden znova dajali vtis, da boj centralnih bank proti inflaciji ni oslabil gospodarstev, s tem pa se ponovno obuja upanje o mehkem pristanku. Če k temu dodamo še več kot 13 % donosnost svetovnega delniškega indeksa v prvem polletju letošnjega leta, lahko vlagatelji zadovoljni odidejo na dopust.

Kljub grozeči recesiji in nemalo pretresom je po prvi polovici leta svetovni delniški indeks kar 13 % višje, kot je bil ob zaključku lanskega leta. Statistika od leta 1950 kaže, da so v letih, ko je donosnost v prvi polovici leta presegala 10 %, trgi v drugi polovici v povprečju pridobili še dodatnih 7,7 %, vsaj minimalno pozitivno donosnost pa so zabeležili v 82 % časa. Veter v jadra trgom dajejo tudi nedavne makroekonomske objave v ZDA, kjer se je indeks izdatkov osebne potrošnje (PCE Index), ki ga ameriška centralna banka uporablja za ključno merilo inflacije, znižal z aprilskih 4,3 % na 3,8 % v maju, oboje merjeno na letni ravni.

Pozitivno pa so presenetile še številke novih iskalcev zaposlitve in prodaje stanovanjskih nepremičnin. Slednja je z 12,2 % rastjo v mesecu maju povsem presegla pričakovanja, ki so predvidevala celo 1 % zmanjšanje prodaje stanovanjskih nepremičnin. Dodatno pa je v sredo razveselil podatek, da je vseh 23 velikih ameriških bank, vključenih v Fed-ov letni stresni test, brez težav prestalo tudi scenarij hude recesije. Zato ni nič čudnega, da so delniški trgi pretekli teden kar pozabili na napovedi guvernerja ameriške centralne banke Jeroma Powella, da sta v drugi polovici letošnjega leta v načrtu še dva dviga obrestne mere. Zdi se, da napoved višjih obrestnih mer nima negativnega vpliva niti na visokotehnološka podjetja, ki na perspektivi razvoja umetne inteligence nadaljujejo bikovski trend. Podjetje Apple je tako v petek kot prvo kotirajoče podjetje v zgodovini preseglo tržno kapitalizacijo 3 bilijonov dolarjev in je vredno več kot celotnih pet sektorjev
indeksa S&P 500 (Surovine in predelovalna industrija, Nepremičnine, Javne storitve, Energija, Osnovne potrošne dobrine).

Timotej Žlof, finančni analitik.

Edini, ki zaradi nepričakovano dobre kondicije gospodarstva (zaenkrat) izgubljajo, so vlagatelji v obveznice. Zahtevana donosnost na 10-letno ameriško obveznico je namreč pretekli teden končala pri 3,84 %, kar je najvišje od začetka marca.
Ker je ruski kapitalski trg že od začetka vojne v Ukrajini močno izoliran, neuspeli poskus državnega udara najemniške vojske Wagner  ni imel večjega vpliva na svetovne delniške indekse. Se je pa tekom tedna za 2,14 % podražila surova nafta, ki je teden sklenila pri 70,64 dolarjev za 159-litrski sodček nafte WTI. S tem je nekoliko popravila negativna gibanja v drugem četrtletju letošnjega leta, a je še vedno 12 % nižje kot ob začetku leta. V Evropski uniji tečaje delniških indeksov višje pomika umirjanje inflacije. Na ravni evroobmočja se je splošna inflacija v juniju spustila s 6,1 % na 5,5 %, kar je malenkost preseglo pričakovanja, izziv odločevalcem na ECB pa povzroča jedrna stopnja inflacije, ki se je v juniju zvišala za 10 bazičnih točk glede na predhodni mesec in znaša 5,4 %.

Umirjanje inflacije beležimo tudi v Sloveniji, saj je v juniju ta znašala 6,9 %, potem ko je še maja številka kazala na 8,4 %.
Še najmanj optimizma je od regionalnih kapitalskih trgov doseglo azijske vlagatelje. Na Kitajskem se proizvodni indeks PMI z vrednostjo 49 za mesec junij še naprej nahaja v območju krčenja, državni statistični urad pa je objavil podatek, da so dobički kitajskih proizvodnih podjetij v prvih petih mesecih leta 2023 upadli za 18,8 %, kar je sicer nekoliko bolje od aprilskega 20,6 % krčenja. Pretiranega optimizma vlagateljem tako ni mogel vliti niti premier Li Kečjang, ki je na okrogli mizi Svetovnega gospodarskega foruma zagotovil, da je Kitajska na dobri poti, da tudi letos doseže 5 % gospodarsko rast. Nekaj negotovosti je prisotne tudi okoli japonskih delniških naložb, ki so z 9,26 % rastjo indeksa Topix v prvih šestih mesecih sicer eden bolje uvrščenih delniških trgov letošnjega polletja. Jedrna inflacija v mesecu juniju na Japonskem je namreč znašala 3,2 % in zdaj že nekaj časa vztraja nad ciljnima 2 %. To bi slej kot prej lahko pripeljalo do zasuka v japonski monetarni politiki, ki zna postati manj spodbudna za delniške naložbe.

Avtor prispevka je Timotej Žlof, finančni analitik.

The post NLB skladi – Vlagatelji ponovno upajo na mehak pristanek appeared first on e-Maribor.