Razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta po mnenju nekaterih politikov odpirajo vprašanja o učinkovitosti varovanja schengenske meje. Zaradi dogajanja je bila na ministra za zunanje in evropske zadeve naslovljena pisna poslanska pobuda, ki predlaga razpravo o odgovornosti držav članic pri varovanju zunanjih meja EU.

obudnik meni, da težave niso zgolj posledica posameznih incidentov na meji med špansko Ceuto in Marokom, temveč tudi migracijske politike, ki po njegovem mnenju spodbuja nezakonite migracije ter povečuje pritisk na celotno schengensko območje.

Poslanec SDS Luka Simonič zato želi, da Republika Slovenija na ravni Evropske unije odpre razpravo o odgovornosti držav članic za učinkovito varovanje zunanjih schengenskih meja, da Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve preuči vse pravne možnosti, ki jih omogoča schengenski pravni red, ter da se v primeru ugotovljenih kršitev preuči možnost podpore postopkom za začasno suspendacijo Španije iz schengenskega območja. Ceuta tako predstavlja opozorilo za celotno Evropsko unijo. Težava niso zgolj dogodki na meji, temveč tudi politika, ki po njegovem mnenju dopušča ali spodbuja nezakonite migracije.

𝐒𝐜𝐡𝐞𝐧𝐠𝐞𝐧 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐥𝐞, č𝐞 𝐯𝐬𝐞 𝐝𝐫ž𝐚𝐯𝐞 č𝐥𝐚𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐬𝐩𝐨š𝐭𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨 𝐞𝐧𝐚𝐤𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐚.

V zadnjem obdobju razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta kažejo na resne pomanjkljivosti pri varovanju schengenske meje. Te… pic.twitter.com/ePun81BqTk

— Luka Simonič (@luka_simonic) July 31, 2026

Kot je Luka Simonič zapisal za naš portal e-maribor.si: Včerajšnji množični prihod neregularnih migrantov v Ceuto ni prvi tovrsten dogodek, je pa najobsežnejši doslej, saj mediji poročajo o 49.000 prispelih. Španske in maroške oblasti so sicer uspešno zajezile priliv prebežnikov in se dogovorile o hitrem vračanju. Dogodku je verjetno botrovala nedavna odločitev španskega Vrhovnega sodišča, da prebežnikov, ki skušajo doseči Ceuto in Melillo po morju, ni mogoče avtomatično vračati v Maroko. Poleg tega so se v Maroku razširile govorice, da je mogoče vstopiti v enklavo brez dokumentov. Dogodek ima zunanjepolitične posledice, saj Italija izraža željo po izločitvi Španije iz schengenskega območja. To je verjetno povezano s širšo špansko migracijsko politiko, saj je Španija neregularnim migrantom ponudila množnost legalizacije statusa, ce so v državi vsaj 5 mesecev in nekaznovani. Po nekaterih ocenah bi lahko v enem letu. Španija v tem okviru sprejela do tri milijone migrantov in njihovih družinskih članov. Ker bi se te osebe lahko gibale tudi v schengenskem prostoru, to sproža reakcije več potencialnih ciljnih držav v EU, ki si prizadevajo za omejevanje migracij.

Število migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v severni Afriki, je naraslo na 60 tisoč. Med poskusom prečkanja meje po kopnem in morju jih je do zdaj umrlo že več kot 50. Špansko notranje ministrstvo je pred tem ocenilo, da je v mesto vstopilo približno 49 tisoč ljudi. 

Kot je dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer: Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Evropska zunanja meja ne sme biti znova prebita.

Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Danes sem bil v stiku… pic.twitter.com/ei3hGqH2I1

— Tone Kajzer (@TKajzer) July 31, 2026

Ob tem so Italijani odredili zaprtje pomorskih in letalskih povezav s Španijo, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, ki se sklicuje na vladne vire. Po navedbah agencije je bila odločitev sprejeta po preučitvi najnovejših informacij na seji Odbora za priseljevanje in varnost meja, ki mu predseduje italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Piše Siol.net.

The post Kar 60.000 migrantov preplavilo špansko enklavo Ceuta. Luka Simonič ostro nad špansko vlado appeared first on e-Maribor.

Nekdanja generalna sekretarka na ministrstvu Barbara Žvokelj ni imela nobenih pristojnosti, da bi mimo vlade uradno nominirala svojo nadrejeno Tanjo Fajon za predstavnico Evropske unije, kjer bi slednja mesečno prejemala plačo v višini 20.000 evrov bruto. Piše v kazenski ovadbi.

Kot izhaja iz ovadbe, sta po mnenju ministrstva kaznivo dejanje storili s tem, ko je Barbara Žvokelj v času, ko je bila generalna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in neposredno podrejena Tanji Fajon kot takratni ministrici za zunanje in evropske zadeve, 18. maja 2026 preko tajništva posredovala kandidaturo nadrejene, takratne ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel, čeprav je vedela, da nima pristojnosti in je postopek imenovanja v neskladju z ustaljeno prakso MZEZ in pravnega reda Republike Slovenije.

Barbara Žvokelj je kandidaturo Tanje Fajon kot generalna sekretarka na ministrstvu tudi podpisala, pri čemer ni imela pooblastil za podajo takšne kandidature. Tone Kajzer zato v imenu ministrstva tožilstvu predlaga, da vpogleda v priložene listine, opravi vsa potrebna preiskovalna dejanja in uvede kazenski pregon zoper osumljenki.

Kot izhaja iz argumentacije ovadbe, je predvsem obremenjujoča vsebina nominacijskega pisma, pod katero se je podpisala Žvokljeva. “V čast mi je predlagati vršilko dolžnosti podpredsednico vlade ter ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon,” naj bi po poročanju televizije Planet TV pisalo v pismu. Po mnenju ministrstva je Barbara Žvokelj s tem sama izvedla formalni akt nominacije kandidatke v imenu države, kar po pravni naravi predstavlja prekoračitev meja njenih uradnih pravic.

V ovadbi Fajonovi in Žvokljevi očitajo še, da sta ministrstvo in vlado prikrajšali za zakonit, transparenten in institucionalno pravilen postopek izbire kandidata ter kršili temeljne postulate pravne države, čeprav sta se po oceni ministrstva obe zavedali, da za to nimata pristojnosti in da je postopek neskladen z ustaljeno prakso ter s slovenskim pravnim redom.

The post Zunanji minister Tone Kajzer kazensko ovadil Tanjo Fajon in nekdanjo sekretarko Barbaro Žvokelj! appeared first on e-Maribor.

V Ankari v Turčiji poteka vrh zveze Nato, na katerem voditelji članic predstavljajo konkretne načrte, glede sodelovanje v zvezi NATO.

Vrha sta se poleg predsednika vlade Janeza Janše udeležila tudi minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer in minister za obrambo Valentin Hajdinjak. Voditelji vlad in držav zveze NATO bodo s ključnimi partnerji razpravljali o najbolj perečih varnostnih vprašanjih. Na dnevnem redu bodo obrambni izdatki, krepitev obrambne industrijske proizvodnje in zmogljivosti zavezništva, nadaljnja podpora Ukrajini ter krepitev pripravljenosti zveze NATO na aktualne varnostne izzive.

Slovenija je v tem trenutku edina članica @NATO, ki ostaja pod 2% BDP, namenjenih za obrambo. Ogrožena ni zgolj kredibilnost države v zavezništvu, ampak predvsem
naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so… pic.twitter.com/DzMQZpuNqM

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 7, 2026

Ob robu zasedanja se bo slovenski premier Janša sestal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, predsednikom vlade Češke Andrejem Babišem, predsednikom vlade Latvije Andrisom Kulbergsom ter predsednikom vlade Albanije Edijem Ramo.

Sta se pa predsednik vlade Janez Janša in njegova soproga Urška Bačovnik Janša včeraj udeležila tudi slavnostne večerje, ki jo gosti predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan.

Prihod predsednika vlade @JJansaSDS in soproge @bacovnik na večerjo, ki jo gosti predsednik @RTErdogan. pic.twitter.com/bG6An5ehK7

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 7, 2026

Sprejem pri predsedniku Turčije @RTErdogan ob začetku vrha zveze NATO v Ankari, ki se ga udeležujeta tudi predsednik vlade @JJansaSDS in soproga @bacovnik. pic.twitter.com/Lvj9jDoSxe

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 7, 2026

Zakonca Janša sta se uradno srečala tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ni jima bilo potrebno čakati v zasedi pred stranišči, kot sta to počela Robert Golob in njegova Tina Gaber.

Pogovor predsednika vlade @JJansaSDS s predsednikom @realDonaldTrump. #NATO2026 pic.twitter.com/QM6Za042J1

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 7, 2026

The post Tako so Janeza Janšo in soprogo Urško sprejeli v Turčiji (video) appeared first on e-Maribor.

V Državnem zboru poteka interpelacija zoper Zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki jo je doletela po tem, ko je z veleposlaništva odpoklicala Toneta Kajzerja, ta je sicer nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS-a Janezu Janši. Bode pa v oči tisto kar je bilo v tej depeši zapisano, naj diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo podpise, ki jih je Nataša Pirc Musar zbirala za vložitev kandidature na predsedniških volitvah. Kar je, roko na srce nenavadno, saj je bilo predsedniških kandidatov takrat vsaj 8.

Predsednik SDS-a Janez Janša, ki mu je zdaj že nekdanji veleposlanik Tone Kajzer nepooblaščeno posredoval depešo, sam pa je nato fotografijo zaslona z dokumentom objavil na Twitterju, je v razpravi večkrat kot bistveno težavo izpostavil zlorabo institucije za favoriziranje ene predsedniške kandidatke. S tem je bila drugim predsedniškim kandidatom po njegovi oceni kratena pasivna volilna pravica.

Poudaril je še, da veleposlanik Kajzer ni kršil nobenega prepisa in ni posredoval informacije nepooblaščeni osebi. Janša namreč ocenjuje, da je sam kot poslanec DZ-ja in član zunanjepolitičnega odbora pooblaščena oseba. Janša je opozoril tudi na to, kaj bi se zgodilo, če bi bila letos neka druga vlada in da bi ta vlada poslala navodilo, naj se omogoči zbiranje podpisov samo za predsedniškega kandidata Anžeta Logarja.

.@JJansaSDS: Si predstavljate, da bi bila letos neka druga vlada in da bi ta vlada poslala navodilo, naj se omogoči zbiranje podpisov samo za predsedniškega kandidata @AnzeLog? pic.twitter.com/IoLlTZBGWf

— SDS (@strankaSDS) November 10, 2022

Se je pa Tanja Fajon tudi sprenevedala, ko je očitala njenemu predhodniku, torej Anžetu Logarju, zaposlitve političnih kadrov v administraciji. Tu pa ji je Janša dodobra nalil čistega vina, saj ti zaposlitveni kadri, dokazano niso glasovali za Logarja v prvem krogu volitev, ampak večina za Mirana Brgleza, ali pa Natašo Pirc Musar.

Da je Tanja Fajon delovala neodgovorno in maščevalno z zamenjavo veleposlanika Kajzerja, pa ve povedati tudi izkušnja podjetnika Joca Pečečnika, na enem izmed razgovorov.

Samo tole bom tu pustil…@vladaRS naj se vam zatakne… pic.twitter.com/uJZk9nrRM5

— Matjaž DRAKSLER 2⃣7⃣.0⃣6⃣. (@SlovenijaVsrcu) November 10, 2022

video RTV SLO, tweeter

The post Interpelirani Tanji Fajon, Janša nalil čistega vina. appeared first on e-Maribor.