Danes se v Laškem začenja eden največjih in najbolj prepoznavnih poletnih festivalov v Sloveniji – Pivo in cvetje. Festival bo tudi letos v mesto ob Savinji privabil številne obiskovalce iz vseh koncev Slovenije in tujine.

Na več festivalskih odrih se bodo v treh dneh zvrstili številni priznani slovenski in tuji glasbeni izvajalci. Organizatorji pripravljajo pester program za vse generacije, od rocka in pop glasbe do narodno-zabavnih ritmov ter zabave pozno v noč.

Pivo in cvetje pa ni zgolj glasbeni festival. Dogajanje bogatijo tudi številne etnografske vsebine, nastopi pihalnih orkestrov in mažoret, predstavitve lokalnih društev, cvetlične razstave ter pestra ponudba hrane in pijače. Prav spoj tradicije, kulture in sodobne festivalske ponudbe daje prireditvi poseben pečat, zaradi katerega ostaja ena najbolj priljubljenih v Sloveniji.

Nastopilo bo tudi veliko slovenskih izvajalcev:

Danes 10. julija bo nastopil Vlado Kreslin in mali bogovi, pa Dunja Vrhovnik, Vili Resnik, Ines Erbus, Dejan dogaja, Dvojčici, in ostali.

V soboto 11. julija bodo nastopili: New Game over, MI2, Fehtarji, Helena Blagne, Nika Zorjan, Vipavski kvintet, Stiegl kvintet, Okrogli muzikanti.

V nedeljo 12. julija: Festval “pleh muzik”, ohcet po stari šegi in razne razstave.

Pivo in cvetje ostaja pomemben simbol Laškega ter ena največjih turističnih in kulturnih prireditev v Sloveniji. Tudi letos organizatorji obljubljajo tri dni dobre glasbe, prijetnega druženja in nepozabnega festivalskega vzdušja, ki bo znova povezalo obiskovalce vseh generacij.

Iz Maribora se boste na prireditev Pivo cvetje lahko odpeljali tudi z vlakom.

Odhodi iz Maribora v Laško bodo ob. 17.20, 18.25, 19.35, 19.45, 20.45 in 21.20

Povratek iz Laškega v Maribor: 00.06, 01.05, 01.58, 02.20, 03.05, 03.30, 4.00! Vlak bo ustavljal na vseh postajah do Maribora.

Iz sobotnega dogajanja v Laškem bomo na našem portalu pripravili posebno reportažo, v kateri bomo predstavili utrinke s festivala, vzdušje med obiskovalci ter najzanimivejše trenutke dogajanja.

The post V Laškem se bo od danes dalje pilo le pivo! Posebni prevozi z vlakom iz Maribora! appeared first on e-Maribor.

Ko se na najstarejšem slovenskem mestu začne pustni čas, se ne prebujajo le kurenti in maske, temveč tudi peči v ptujskih pekarnah. Ptuj v dneh pred pustom dobesedno zadiši po sveže ocvrtih krofih – zlato zapečenih, mehkih in bogato polnjenih z marelično marmelado. Tradicija, ki jo na Ptuju negujejo desetletja, je postala pravi simbol tega obdobja.

Ptujske pekarne v času pusta delujejo skoraj neprekinjeno. Proizvodnja poteka v več izmenah, ekipe pekov in slaščičarjev pa vsak dan pripravijo na desettisoče krofov. V najboljših sezonah so skupaj presegli tudi magično mejo milijona krofov, kar je za mesto velikosti Ptuja izjemen dosežek. To ni le številka – to je dokaz, kako globoko je pustna kulinarika vpeta v identiteto mesta. Krof na Ptuju ni zgolj sladica, temveč del zgodbe, ki se prenaša iz roda v rod.

Pust na Ptuju je neločljivo povezan z znamenitim festivalom Kurentovanje, ki vsako leto privabi množice obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Ob zvokih zvoncev in barvitih kostumih kurentov je krof nepogrešljiv spremljevalec dogajanja. Mnogi obiskovalci pravijo, da pustnega obiska Ptuja ni brez postanka v pekarni – po svež, še topel krof, posut s sladkorjem v prahu.

Skrivnost popolnega krofa

Receptura ptujskih krofov temelji na kakovostnih sestavinah: domača moka, sveža jajca, pravo razmerje kvasa in dolgotrajno vzhajanje. Ključ do uspeha je potrpežljivost – testo mora počivati, da dobi značilno zračno strukturo z nežnim svetlim obročem ob robu, ki je znak pravilnega cvrtja. Polnila so tradicionalno marelična, a vse bolj priljubljeni postajajo tudi čokoladni, vanilijevi in celo moderni okusi z različnimi kremami.

Pustni čas na Ptuju je kombinacija tradicije, kulture in kulinarike. Medtem ko kurenti odganjajo zimo, pekarne s toplino svojih peči ustvarjajo sladko vzdušje, ki povezuje generacije. In ko zadnji pustni torek mine, ostane spomin na hrustljavo skorjico, mehko sredico in sladkor na ustnicah – ter pričakovanje, da bo naslednje leto znova zadišalo po milijonu krofov.

The post Pustni čas na Ptuj: “Ko zadiši po krofih in tradiciji.” Bili smo v proizvodnji krofov. appeared first on e-Maribor.

Bičev pok je eden najbolj prepoznavnih in starih običajev v pusta-fašenk tradiciji Markovcev na Ptujskem. Gre za dogodek, ki simbolično oznani začetek pustnega časa in vsako leto privabi domačine ter obiskovalce, ki cenijo folklorno dediščino in naravne običaje pustnih praznikov.

Prireditev poteka ob polnoči na Svečnico (2. februarja ). Takrat se v središču Markovcev ob polnoči zberejo domači fantje in možje, običajno oboroženi z biči, ter naznanijo vstop v pustni čas z značilnim pokanjem bičev. Po tradiciji naj bi bičev pok pregnal zimo in neugodne sile ter pripravil zemljo in ljudi na prihajajoče pustovanje. Bičev pok je več kot le glasen dogodek: je simbolika prehoda — iz hladne zime v obdobje veselja, norčij in družabnih običajev, ki spremljajo pust. Pokači, ki jih izvajajo, so včasih opremljeni tudi z drugimi tradicionalnimi elementi ali zvonci, ki bogatijo zvočno dogajanje.

Na povorki in predstavitvah se poleg bičev poka pojavljajo tudi drugi značilni fašenski liki, kot so koranti in druge avtohtone maske s Ptujskega in Dravskega polja, ki bogatijo pestrost prireditve. Po tem ko se iz cerkve oglasijo zvonovi se začenja pravi pok številnih pokačev.

Tako so Bičev pok pospremili tudi na našem portalu:

The post Bili smo na Bičevem poku v Markovcih (video) appeared first on e-Maribor.

Slovenske veselice so že stoletja nepogrešljiv del družbenega življenja in kulturne dediščine Slovenije. So priložnost za druženje, praznovanje in ohranjanje tradicije, kjer se prepletata veselje in glasba. Pa še te je hotel uničiti Golob s svojim nespametnim dejanjem. A so škodljivi  zakon, ki bi obremenil organizatorje prireditev, na srečo umaknili.

Veselice so edina stvar v Sloveniji, katero ni uničil Golob s svojimi podaniki. Neumni zakon o obremenitev okolja s hrupom, ter zvočnih napravah in njihovem delovanju, ter omejitvijo časa za veselice in pospravljanje opreme, ki ga je želela sprejeti Golobja vlada, je k sreči padel v vodo. Kajti, če bi uničil še to, kaj bi Slovencem sploh še ostalo? Ne glede na politično pripadnost, tako tradicionalne slovenske veselice združujejo ljudi vseh generacij, ki se radi sprostijo ob zvokih narodno-zabavne glasbe, plešejo in prepevajo svoje najljubše popevke.

slika, veselice.si

Veselice so bile in so še vedno priložnost, da se ljudje zberejo ob posebnih družinskih ali krajevnih dogodkih, kot so poroke, prazniki, žetveni dnevi, pa tudi ob običajnih sobotnih večerih v vaseh in mestih. Poleg zabave so te prireditve tudi način ohranjanja slovenskih običajev, plesa in glasbe. Narodno-zabavna glasba pa je srce vsake veselic in predstavlja glasbeni izraz slovenskega naroda.

Po podatkih Združenja Sazas se je v lanskem letu po Sloveniji odigralo 716 takšnih veselic, večina od maja do septembra. To pomeni, da so v omenjenem obdobju vsak konec tedna Slovenci plesali na v povprečju 36 veselicah. V letošnjem letu so gasilska društva Sazasu prijavila že skoraj 500 veselic. Je pa tudi SAZAR največji dobičkar pri veselicah, saj organizatorju od prihodkov vzame najmanj 7%. Seveda tudi gasilcem.

Ansambel Saša Avsenika na kongresnem trgu v Ljubljani, slika: Sašo Avsenik

Čeprav se svet hitro spreminja, veseli slovenski narod ne pozablja svojih korenin. Slovenske veselice in narodno-zabavna glasba ostajajo pomemben del kulturnega življenja. Hvala bogu, se tudi mlajše generacije se vse bolj vračajo k tej dediščini, kar kaže na močno željo po povezovanju s preteklostjo in ohranjanju slovenskega naroda skozi glasbo in druženje.

Slovenske veselice niso le priložnost za zabavo, temveč tudi globok izraz našega naroda, ki skozi pesem in ples ohranja živo vez s svojo bogato kulturno dediščino. Tako kot zvoki harmonike in melodije narodno-zabavnih pesmi polnijo prostor, tako tudi srce vsakega Slovenca utripa z ljubeznijo do domovine, tradicije in skupnosti.

Če bi tudi vi želeli oditi na kakšno dobro veselico, si celoten seznam veselic lahko ogledate TUKAJ.

The post Veselice so ena redkih stvari v Sloveniji, katere Golob (še) ni uspel uničiti. appeared first on e-Maribor.

Velika noč je eden najpomembnejših krščanskih praznikov in ima zelo bogato zgodovino, simboliko in običaje. Pri nas praznujemo Veliko noč, od leta 1991. V času komunizma so komunisti namreč prepovedali vse krščanske praznike.

Slovenci smo praznovali Veliko noč že v zgodnjem srednjem veku, z močnim vplivom ljudskega izročila. Ohranili smo številne unikatne običaje: praskanke, pirhi, potice, velikonočni zajtrk. A v času socializma (Jugoslavija) so bili verski obredi zapostavljeni a domače praznovanje je ostalo močno, kjub temu, da so zaradi tega ponekod ljudje nastradali. Danes je Velika noč ponovno verski in družinski praznik s posebnim pomenom.

Dobška mladež se v veselem prazničnem razpoloženju vrača iz Bezuljaka, kamor je nesla žegen. Leto 1953

V Sloveniji praznujemo veliko noč sicer v ponedeljek, po nekaterih evropskih državah pa tudi v petek in soboto. Velika noč (včasih rečeno tudi “vstajenje”) je namreč praznik vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih, tri dni po njegovi smrti na križu. To je osrednji dogodek krščanske vere – zmaga življenja nad smrtjo, upanja nad obupom.

Veliko noč že teden prej zaznamujejo zelo pomenljivi dnevi. Cvetna nedelja – spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem, Veliki četrtek – spomin na zadnjo večerjo, Veliki petek – dan Jezusove smrti, Velika sobota – dan tišine, čakanja, Velikonočna nedelja – Jezusovo vstajenje, zmaga nad smrtjo.

Spomin na Jezusovo trpljenje in smrt na križu.

Velikonočne jedi pa niso le kulinarična tradicija – vsaka jed ima poseben simbolni pomen, povezan s krščansko vero, naravo in življenjskim krogom.  Kakšen je pomen najbolj značilnih velikonočnih jedi, ki jih Slovenci običajno blagoslavljamo in jemo za velikonočni zajtrk?

– Jajce je starodavni simbol življenja in plodnosti. V krščanstvu simbolizira Jezusovo vstajenje – kot se iz trde lupine izleže novo življenje, tako je Kristus vstal iz groba.

– Šunka ali suho meso. Mesna jed simbolizira praznovanje, saj se po postu (ko se meso ne uživa) znova jé “težka” hrana. Šunka predstavlja obilje, blagoslov dela, in življenjsko moč.

– Hren je pekoč in oster – simbolizira grenkobo Jezusovega trpljenja.

– Kruh je osnovna človeška hrana – simbol življenja, Kristusovega telesa (pri evharistiji).

– Potica pa doda prazničnost, domačnost, in včasih vsebuje orehe (modrost) ali rozine (sladkost življenja)

– Sol je simbol čistosti, zaščite in ohranitve.

– Vino simbolizira Kristusovo kri.

Tradicionalni velikonočni zajtrk

Želimo vam vesele velikonočne praznike pic.twitter.com/651TuWj8WQ

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 19, 2025

The post Kakšen je pomen velike noči in kaj pomenijo velikonočne jedi? appeared first on e-Maribor.

Na pustni torek, zadnji dan pustnega rajanja, se po Sloveniji končujejo pustne prireditve. Kot je v navadi je še do polnoči čas za pustno rajanje, potem pa nastopi post in pepelnična sreda, ko pusta tudi pokopljejo, do naslednjega leta.

Pust je tradicionalni praznik, ki se praznuje v mnogih kulturah in je povezan s prehodom iz zime v pomlad. To je čas veselja, preoblačenja v maske, norčij in bogatih pojedin. V Sloveniji ima pust pomembno mesto v ljudskem izročilu, še posebej zaradi značilnih pustnih likov, kot so kurenti, laufarji, cerkniški butalci in številni drugi.

Najbolj znani so zagotovo kurenti. Nevsakdanja maska z zvonci obešenimi okoli pasu. Simbol maske je, da odganja zimo. Kurenti so sicer člani pustnih skupin ali posamezniki, ki ohranjajo ta starodavni običaj. Po tradiciji so lahko kurenti samo moški, čeprav v sodobnem času vloge prevzemajo tudi ženske. Kurenti se združujejo v skupine, imenovane kurentije, in v času pusta obiskujejo hiše, vasi in mesta, kjer s plesom in zvonjenjem odganjajo zimo ter prinašajo srečo.

Izvor kurentov ni povsem jasen, vendar se običaj povezuje s starodavnimi poganskimi obredi, ki so slavili prihod pomladi. Kurenti naj bi sprva predstavljali demone ali duhove plodnosti, kasneje pa so postali pomemben del slovenskega pustovanja. Danes je Kurentovanje na Ptuju eden največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, kjer se vsako leto zberejo številni kurenti in drugi pustni liki. Leta 2017 je bil obhod kurentov vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njegov kulturni pomen.

Kaj predstavljajo kurenti in kakšen pomen imajo, so se pogovarjali v oddaji Polka in majolka, kjer so se predstavili kurenti iz Vitomarcev

Kurenti sicer nosijo značilno opravo, ki vključuje: Ovčji kožuh (najpogosteje iz ovčje volne), Zvonove (privezane okoli pasu, ki med gibanjem glasno zvonijo), Kurentovo masko (izdelano iz usnja, z rogovi in dolgim rdečim jezikom), Rokavice in škornje in Ježevko (lesen kij, pogosto okrašen s trni).

Poleg kurentov v tradicijo pusta spadajo še krofi. cvrto pecivo, pogosto polnjeno z marmelado. Letos so na Ptuju dosegli tudi svojevrstni rekord. V Pekarni Ptuj so namreč samo v času od debelega četrtka do pusta spekli kar milijon krofov.

Kurenti naj bi s svojim plesom, zvonjenjem in divjim videzom odganjali zle sile in prinašali pomlad ter rodovitnost. upajmo, da so skupaj z zimo odnesli še kaj drugega, slabega v naši državi. 

The post Kaj so kurenti in kakšen običaj predstavljajo? (Video) appeared first on e-Maribor.

Huda kri je zavrela med občani malega Kraja Leskovec pri Krškem, kjer ljudje veliko dajo na svojo kulturo. A kar so v Leskovcu pri Krškem izvolili, to ljudje imajo. Tamaro Vonta, ki jim je sedaj prepovedala tradicionalno prireditev?

Naselje Leskovec pri Krškem je, kot več drugih med Savo in Krko ter v Krškem gričevju, nastalo na prazgodovinskih temeljih. To je kraj, kjer veliko dajo na slovensko tradicijo in običaje. Žal pa se ljudje v Leskovcu ne spoznajo na politiko, oziroma niso ravno srečne roke pri izbiri. Na volitvah v Državni zbor so leta 2022 izvolili namreč Tamaro Vonta iz Svobode, ki se jim je kasneje zahvalila z odpovedjo tradicionalne prireditve, ki je za kraj izredno pomembna?

Zagotovo je slovenska tradicija v Leskovcu pri Krškem zelo pomembna. Martinovanje je za kraj ljudski praznik, hvalnica in poklon naravi. Kulturno društvo Leskovec pri Krškem zato že od leta 2002 v tamkajšnji osnovni šoli pripravlja Martinovanje po starih in novih šegah, ko obiskovalce ob zvokih harmonike razveselijo prigode Tineta in Minke Martin. A glej ga zlomka njihovi občinski svetnici Tamari Vonta, gredo stari običaji, kjer seveda sodeluje tudi pravi župnik očitno v nos? Še več, očitno jev svoji nadutosti dosegla svoje? Prireditev, ki bi morala biti jutri, v soboto 16. novembra je namreč odpovedana, oziroma prepovedana.

“Spoštovani poslanka Vonta in nekdanja ministrica Stojmenova Duh, dobili sta bitko. Upamo, da sta zadovoljni,” zapisali organizatorji dogodka. Očitno sta se v “barabiji”, da se prepreči ta tradicionalna prireditev združili poslanka Tamara Vonta in z aferami polna nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh, prva se je nad prireditvijo zmrdovala na seji občinskega sveta Krško, druga pa je objavila vabilo društva in bila zgrožena nad dejstvom, da bo ‘mošt blagoslovil gospod župnik, ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pozvala k ukrepanju.

Tako so vodstvu leskovške šole napovedale svoj obisk različne inšpekcije, če bo prireditev potekala v prostorih šole, pa čeprav bi dogodek moral potekati v soboto zvečer, torej izven šolskega procesa. Tako so se organizatorji odločili, da prireditev odpovedo in prekinejo dolgoletno tradicijo.

Množičen obisk lanskoletne prireditve

Prireditev, ki ima za krajane in občane velik etnološki pomen je tako odpovedana. Za krajane pa je to velika sramota. No lahko bi rekli, da je to bolj obilna sramota, ki jo je sprocesirala poslanka Tamara Vonta. Tudi župnik Matej Gnidovec, ki ga v tem kraju bolj cenijo, kot poslanko Vonto se sprašuje zakaj se nekdo, ki ne pozna osnov slovenske kulture in praznovanja sploh, vtika v stvari, ki jim ni kos.

Martinovanje v Leskovcu je bila čudovita kulturna prireditev, ki zbira skupnost ob igri, pesmi in obujanju starih običajev in blagoslov vina spada seveda k martinovanju. Ko bo to dojela še njihova poslanka Vonta bo verjetno prepozno. Naslednjič pa vsi skupaj upamo, da bodo na volitvah v Leskovcu pri Krškem, krajani bolj srečne roke in Vonto poslali tja kamor spada, na smetišče slovenske politike?

The post V Leskovcu pri Krškem izvolili Tamaro Vonta. Za nagrado jim je prepovedala tradicionalno prireditev? appeared first on e-Maribor.

November je čas, ko se narava prebuja v jesenskih odtenkih in ko tradicije ter kulturni pomeni dobijo priložnost, da sijajo. V tem članku bomo raziskali različne vidike meseca novembra, od njegove narave do tradicij, osebnosti, ter kulturnega pomena, ki ga nosi s seboj.

Narava v novembru

Ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti meseca novembra je njegova prehodna narava. Listje na drevesih je že večinoma odpadlo, kar ustvari prelepe pokrajine v rjavkastih, rumenih in oranžnih odtenkih. Temperature začnejo padati, in zgodnje jutro obarva rosa. To je čas, ko narava pripravlja svoje prebivalce na prihajajočo zimo. Ptice selivke odhajajo na toplejše kraje, medtem ko nekatere živali začnejo z zimskim spanjem.

Tradicijski Pomen

November ima v mnogih kulturah svoje posebne tradicije. Na primer, v Združenih državah Amerike se praznuje Dan veterancev, 11. novembra, ko se časti vojake in veterane, ki so služili svoji državi. Ta dan je posvečen tudi spominu na konec prve svetovne vojne.

Poleg tega se v številnih državah po svetu v novembru praznuje Dan mrtvih ali podobni obredi, kjer ljudje obiščejo grobove svojih prednikov in izražajo spoštovanje do umrlih. V Mehiki, na primer, poteka festival Dia de los Muertos, ki vključuje barvite okraske, procesije in obrede, s katerimi častijo svoje preminule.

sveti Martin (Foto: wikimedia)

V Evropi ima mesec november bogato tradicijsko pomembnost. V mnogih državah na tem kontinentu se praznuje Martinova nedelja, ki je posvečena svetemu Martinu. Ta dan je znan po praznovanjih in obredih, ki se osredotočajo na vino in žetev. V Sloveniji, na primer, je to čas, ko ljudje obujajo tradicijo Martinovanja, degustirajo mlado vino ter se veselijo ob dobri hrani in druženju.

S temi tradicijami in praznovanji se mesec november v Evropi preliva v raznolike oblike, ki združujejo zgodovino, kulturo in hrano. To bogastvo tradicij daje mesecu novembru v Evropi poseben čar in pomen, ki jih ljudje negujejo in spoštujejo skozi generacije.

[adinserter block=”3″]

Kulturni Pomen

Mesec november ima tudi pomemben kulturni pomen. V literaturi in poeziji je pogosto upodobljen kot čas razmišljanja in kontemplacije. Avtorji izražajo svoje občutke o prehodu v hladnejše mesece ter o razmišljanju o minulih in prihodnjih letih.

Poleg tega je november znan tudi po svoji kulinarični vrednosti. V mnogih krajih se pripravljajo tradicionalne jedi, kot je puran za zahvalni dan v Združenih državah Amerike. To je čas, ko družine in prijatelji sedijo za mizo in delijo obrok ter izražajo hvaležnost za pretekle blagoslove.

Mesec november je tudi mesec, ko je Martinova gos pogosta na mizi v številnih državah Evrope, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici, in na Slovenskem. Ta tradicija izhaja iz praznovanja Svetega Martina (Martinovo), katerega glavna sestavina je pečena gos.

Martinova gos je simbol obilja in toplote v hladnejših mesecih ter ponuja družinam in prijateljem priložnost, da se zberejo okrog mize in delijo veselje ob okusni hrani. S tradicijo Martinove gosi se ljudje združijo in izražajo hvaležnost za dobro letino, hkrati pa uživajo v toplini in okusih, ki jih prinaša mesec november.

Osebnosti, ki so zaznamovale mesec november

Albert Einstein (Foto.: wikipedia)

November je bil priča številnim zgodovinskim dogodkom in rojstnim dnevom pomembnih osebnosti. Na primer, Albert Einstein, eden največjih znanstvenikov v zgodovini, se je rodil 14. novembra 1879. Njegovo delo na področju teoretične fizike in teorije relativnosti je pustilo neprecenljiv vpliv na razumevanje vesolja.

Mark Twain (Foto.: wikipedia)

Mesec november je tudi dom mnogih umetnikov, kot je Mark Twain, avtor klasik, kot je “Pustolovščine Toma Sawyera,” ki je prav tako praznoval svoj rojstni dan 30. novembra. Njegova dela so navdihnila generacije bralcev po vsem svetu.

Marie Curie (Foto.: wikipedia)

Mesec november je prinesel tudi številne pomembne osebnosti iz Evrope, med njimi je vsekakor vredno omeniti Marie Curie, slavno poljsko fizičarko in kemičarko, ki se je rodila 7. novembra 1867.

Marie Curie je prejela dve Nobelovi nagradi – eno za fiziko in eno za kemijo – in postala prva ženska, ki je prejela to prestižno priznanje. Njeno delo na področju radioaktivnosti in odkritje radia in polonija sta pustila pomemben vpliv na razvoj fizike in kemije. Njena strast do raziskovanja in njena požrtvovalnost sta zaznamovali znanstveni svet ter navdihnili številne mlade znanstvenike po vsem svetu.

Zaključek

Mesec november je obdobje, ko narava prehaja iz jeseni v zimo, in ko se tradicije ter kulturni pomeni izražajo na različne načine. Je čas, ko se ljudje zberejo, da bi se spomnili preteklih dogodkov, častili svoje prednike in izražali hvaležnost za blagoslove. Hkrati pa je to tudi čas, ko se lahko poglobimo v naravne cikle in se prepustimo lepotam prehajanja letnih časov.

The post Mesec november – Narava, Tradicije in Kulturni Pomen appeared first on e-Maribor.

Šivanje je lahko zelo zabaven hobi, ki vas lahko popelje v svet ustvarjanja in domišljije.
Brigita Ložar, ustanoviteljica Trmoglavke, pravi, da je izbira pravega šivalnega stroja za vaše začetke vsekakor pomembna.

Sama je pred tremi desetletji začela raziskovati šivanje na šivalnem stroju Bagat Danica elektronik plus, ki je bil za takratne razmere zelo napreden stroj.

Bagat cikcak

Brigita, ki živi v Trzinu, v svojem ustvarjalnem studiu opravlja tudi šiviljske tečaje, zato se je razveselila vrnitve znamke Bagat. Sama se večkrat poslužuje Bagatovih šivalnih strojev, ki jih priporoča tudi svojim tečajnikom, kateri lahko ob nakupu v spletni trgovini z uporabo kode “GITA5” pridobijo dodatni 5% popust na nakup.

“Bagat Cik Cak je tisti šivalni stroj, ki je primeren prav za vsakogar, tudi za popolne začetnike,” pravi Brigita in nadaljuje: “V njem se skriva močan stroj, ki presega to, kar Cik Cak kaže na prvi pogled. Ta šivalni stroj sešije vse – od tankih do zelo debelih materialov!”

Bagat je blagovna znamka, ki nadaljuje tradicijo kakovosti izdelave šivalnih strojev, kot je bila nekoč poznana na področju bivše Jugoslavije in širše. Njihovi stroji so znani po zanesljivosti in enostavnosti uporabe. Bagat ponuja različne vrste šivalnih strojev, od osnovnih modelov za začetnike do naprednejših strojev za izkušene šivilje.

“Ena od najboljših stvari pri šivanju kot hobiju je, da lahko izdelate popolnoma unikatne stvari. Ne glede na to, ali gre za oblačila, okraske ali darila, lahko s šivalnimi stroji Bagat ustvarite karkoli si zaželite. Poleg tega je šivanje odličen način za prihranek denarja, saj lahko sami izdelate oblačila, namesto da bi jih kupovali v trgovini,” nekaj razlogov za začetek šivanja navede Brigita.

Bagat Pro Step

V njeni “zbirki” šivalnih strojev je tudi elektronski šivalni stroj Bagat Pro Step, ki pa je primeren za tiste, ki želijo nekaj več, saj se zlahka pomeri s šivalnimi stroji drugih znanih znamk. “Pro Step mi je všeč, ker ima avtomatsko enostopenjsko izdelovanje gumbnice ter izredno veliko izbiro šivov, med katerimi so tudi šivi za elastične materiale,” o Pro Stepu pove Ložarjeva. “Prav tako mi je všeč, ker je zelo enostaven za uporabo – nastavitve spreminjaš s pritiskom na gumb, bolj enostavno res ne gre.”

Pri Trmoglavki poleg šiviljskih tečajev v živo najdete tudi spletne tečaje šivanja, tematske šiviljske delavnice in seveda šivane izdelke po meri. Je tudi ena redkih, ki še z veseljem popravi kak dotrajan kos oblačila, zamenja zadrgo ali vam oblačilo prilagodi na vaše mere. Prav tako vas bo na enostaven način naučila šivati, tako boste sebi in svojim najdražjim lahko izdelali oblačila ali dekorativne izdelke za dom. Morda pa vaš hobi preraste tudi v posel.

The post Šivanje: ni tako težko, kot si mislite! appeared first on e-Maribor.

Gregorjevo je slovenski praznik, ki ga praznujemo 12. marca in je povezan z znamenjem pomladi in začetkom novega leta za kmete. Ime praznika izvira iz svetega Gregorja, ki je bil papež v 6. stoletju.

Na ta dan se tradicionalno opravlja blagoslov voda, saj se verjame, da ima voda na Gregorjevo posebno moč, ki čisti in ozdravlja. Včasih so na ta dan tudi začeli s setvijo poljščin, saj so verjeli, da bo tako letina obilna. Na ta dan se blagoslov vode izvaja pri vodnih virih, kot so reke, potoki, jezera, studenci ali izviri, kjer se zberejo domačini, da skupaj obeležijo praznik. Prav tako se lahko organizirajo procesije in drugi obredi, ki so povezani s praznovanjem.

Poleg blagoslova vode se na ta dan izvajajo tudi druge tradicionalne dejavnosti, kot so prižiganje kresov, nočni obhodi s svetilkami in pohodi po vodi. Običajno se na ta dan organizirajo tudi različne prireditve, na katerih se lahko obiskovalci udeležijo različnih delavnic, predstav in zabavnih dogodkov.

Gregorjevo je tako pomemben praznik v slovenski kulturi in tradiciji ter predstavlja začetek pomladi in novega življenja v naravi.

Med znanimi Slovenci, ki so rojeni na Gregorjevo, so:

Anton Aškerc (1856-1912) – pesnik, duhovnik, pisatelj in kulturni delavec, Oton Župančič (1878-1949) – pesnik, pisatelj in prevajalec, Fran Saleški Finžgar (1871-1962) – duhovnik, pisatelj, dramatik in kulturni delavec, Jože Toporišič (1926-2014) – slovenski jezikoslovec in akademik, Stane Kavčič (1927-2010) – slovenski pisatelj, dramatik in scenarist, Slavko Avsenik (1933-2015) – legendarni slovenski glasbenik in skladatelj, ki je ustvaril avtorsko glasbo za Ansambel bratov Avsenik, Andrej Jerman (1978) – nekdanji slovenski alpski smučar in olimpijec.

Slavko Avsenik

Ti slovenski velikani so rojeni na dan Gregorjevega, 12. marca, in so pustili pomemben pečat v slovenski kulturi, literaturi, glasbi, jezikoslovju in športu.

Za konec pa še ta pregovor: “Gregorjevo sonce, obljublja nam nove dni, a narava še spi, dokler ne mine zima s svojimi mrazmi.” Ta pregovor poudarja upanje in pričakovanje novega življenja in rasti v naravi, kljub temu, da zima še ni povsem minila.

Prijetno praznovanje Gregorjeva, vsem Gregorjem pa vse najboljše.

The post Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo appeared first on e-Maribor.