Potem ko so delniški trg prvo polovico leta zaključili z več kot solidnimi donosnostmi, je med vlagatelji v preteklem tednu prevladovala zaskrbljenost, da bodo višje obrestne mere ob poslabšanju gospodarske slike omejile dobičke podjetij. Največji padec tečajev so zabeležile evropske delnice, k čemur je med drugim pripomogla objava o krčenju gospodarske dejavnosti v evroobmočju.

Glede na anketni indeks proizvodne in storitvene aktivnosti (kompozitni indeks PMI) je gospodarska dejavnost v evroobmočjujunija zdrsnila v območje krčenja, k čemur je največ prispeval upad zagona v storitvenem sektorju v vseh glavnih državahevroobmočja, dodatno pa se je poglobil upad proizvodne dejavnosti. Upočasnitev rasti poslovne aktivnosti v storitvenem sektorju je posledica šibkejšega povpraševanja in zmanjšanega poslovnega zaupanja, ki je upadlo na najnižjo raven v zadnjem letu. Cenovni pritisk v storitvenem sektorju, ki mu Evropska centralna banka (ECB) namenja posebno pozornost, jesicer nekoliko popustil, vendar pa se nadaljuje občutna rast vhodnih stroškov, podjetja pa so še vedno v položaju, daprenesejo vsaj del rasti stroškov na končne stranke. To se odraža v inflacijskih pritiskih, zato se pričakuje, da bo ECB še naprej zviševala obrestne mere.

V petek je ameriški urad za statistiko dela objavil podatke o aktualnem stanju trga dela, ki kažejo, da se je junija rast zaposlovanja v ZDA nekoliko upočasnila. Ameriško gospodarstvo je namreč dodalo 209.000 novih delovnih mest, kar je manj od pričakovanj analitikov (225.000) in predstavlja najnižji mesečni prirast delovnih mest od decembra 2020. Ob tem se je stopnja brezposelnosti znižala s 3,7 na 3,6 odstotka. V zadnjih mesecih so k velikemu delu rasti zaposlovanja prispevale storitvene panoge, saj so se dejavnosti, kot sta denimo gostinstvo in prosti čas, skušale pobrati iz velike izgube delovnih mest, ki jo je povzročila pandemija, ter se hkrati odzvati na povečano povpraševanje potrošnikov. Nova delovna mesta v juniju pa izvirajo predvsem iz povečanega zaposlovanja v javni upravi, zdravstvu, socialni pomoči in gradbeništvu. Hkrati se v ZDA nadaljuje rast plač; povprečna urna postavka v zasebnem sektorju se je junija povišala za 0,4 %, v zadnjem letu pa za 4,4 %. Ob svežih podatkih so vlagatelji zaskrbljeni, da bo povišana inflacija z nami dlje časa in to se je odrazilo tudi na obvezniškem trgu. Medtem ko se je junija zahtevana stopnja donosnosti ameriške 10-letne obveznice gibala med 3,6 in 3,8 %, je zdaj presegla 4 %. Za razliko od negativnih tedenskih donosnosti delniških indeksov pa se je cena nafte povišala za 4 %, potem ko je Savdska Arabija napovedala nadaljevanje zmanjševanja črpanja nafte. Največja svetovna izvoznica surove nafte in naftnih derivatov je namreč zmanjšala dobavo za 1 milijon sodčkov na dan do avgusta, zaradi dražje nafte iz te države pa so rafinerije prisiljenje k iskanju alternativ, posledično pa ob večjem povpraševanju narašča tudi cena norveške surove nafte v Severnem morju. Ob tem velja omeniti, da je kljub nedavni rasti cena nafte še vedno 10 % nižja kot ob začetku leta.

Anja Cajner, namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji.

V naslednjih dneh in tednih bo pozornost vlagateljev, poleg spremljanja makroekonomskih podatkov in odločitev centralnih bank, usmerjena v poslovna poročila družb, saj se začenja sezona objav rezultatov za drugo četrtletje. Med družbami, vključenimi v indeks S&P 500, bodo med prvimi podatke razkrili finančni velikani JPMorgan Chase, Wells Fargo, BlackRock in Citigroup. Ob tem analitiki opozarjajo, da bodo dobički družb še naprej pod velikim pritiskom zaradi rasti stroškov.

Anja Cajner, namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji.

Oglasna vsebina; naročnik NLB Skladi, d.o.o.

The post Vstop v drugo polletje zaznamovan s padci delniških tečajev in rastjo cene nafte appeared first on e-Maribor.