Levi politični pol pretresajo prisluhi. Policija se na očitke o kraji, korupciji in dogovarjanju pod mizo še ni odzvala. Medije pa namesto tega, zamima kdo je skrivno prisluškoval in ali so prisluhi pristni. To je povedal Niko Gamulin jslovenski raziskovalec in podjetnik s področja računalništva, umetne inteligence in podatkovnih analiz.

Niko Gamulin je slovenski raziskovalec in podjetnik s področja računalništva, umetne inteligence in podatkovnih analiz. Ukvarja se predvsem z analizo velikih podatkov in z javnimi analizami različnih družbenih sistemov, Na profilu X je razložil, kako poteka preiskava takih prisluhov n kako lahko vidimo ali so prisluhi pristni, ali pa so narejeni z umetno inteligenco.

The post To pravi analiza prisluhov, ki trese levi politični pol. So bili prisluhi pristni? appeared first on e-Maribor.

Očitno  sam predsednik Demokratov in nepovezani poslanec Anže Logar ni preveč inteligenten? Tako naj bi mu program pomagala napisati kar umetna inteligenca.

Srđan Veljančić, študent politologije, na omrežju X trdi, da je bil program Demokratov spisan s pomočjo umetne inteligence. Veljančić, je zapisal, da je opazil veliko znakov in tehničnih zaznamkov, ki kažejo, da bi bilo lahko besedilo, ki je objavljeno na spletni strani stranke Anžeta Logarja, spisan s pomočjo umetne inteligence.

Med branjem programa Demokratov Anžeta Logarja sem v besedilu opazil nekaj znakov, da bi lahko bilo spisano s pomočjo AI. Ob bolj podrobnem branju sem ugotovil, da je teh OGROMNO. Še več, v besedilu so prisotni rahlo čudni tehnični zaznamki značilni za AI. Link je spodaj pic.twitter.com/jNsUf9vit7

— Srđan Veljančić (@SrdjanVeljancic) February 4, 2026

A Anže Logar pravi da to iz česar je analizo naredil Veljančić, sploh ni program njegove stranke, temveč da gre za izseke oziroma povzetke ključnih nalog, ki so jih uporabili nosilci resorjev na predstavitvi programske konference. Dejal je še, da so program pripravljali resno, ter da so »ure in ure sedeli, da so pripravili program, ki ga Slovenija potrebuje«.

A če tudi bi šlo samo za izseke, je res malo smešno, da pri programu neke stranke sodeluje umetna inteligenca. Sam Logar je namreč zapisal zapisal, da je ponosen na program in da se »v slovenski politiki po dolgem času ponovno govori o sodelovanju«. Izpostavil je ključne ukrepe,  da so v programu, ki so ga objavili na svoji spletni strani, pokrili vsa področja in da je ponosen na program Stranke. No mogoče bi bilo bolje, da bi zapisal, da je ponosen na program GhatGBT?

In kot so zapisali na portalu Info360, so tudi sami preverili program, ki so ga objavili na spletni strani Demokrati. Ugotovili so sledeče: Chat GBT ocenjuje, da gre za generično poliran strateški jezik, ki vsebuje tipične primere AI-fraz. Opaža popolno simetrijo in učbeniško strukturo in odsotnost političnega tveganja tudi tam, kjer bi pričakoval konflikt. Doda, da opaža ponavljanje istih konceptov čez ves dokument. Izpostavlja anomalije, ki kažejo na avtomatsko generiranje. ChatGPT doda, da gre za besedilo, ki kaže na človeško soudeležbo, a ocenjuje, da je umetna inteligenca glavni pisec, človek pa kot kurator in idejni usmerjevalec. Ocenjuje, da gre v 70-85 odstotkih za UI-soavtorstvo.

Gemini pa jeocenil, da besedilo kaže precej značilnosti, ki so tipične za generiranje z umetno inteligenco. Izpostavlja strogo hierarhično strukturo, alineje, uporabo modni besed in ponavljajoče vzorce. Med specifične UI zaznamke omenja izraze KPI, angleške termine, ki niso značilni za slovensko okolje in sintakse. Gemini povzame, da je »na podlagi analize sloga je zelo verjetno, da je bil ta program pripravljen s pomočjo umetne inteligence ali pa je bil vsaj močno strukturiran z njeno pomočjo.«

Pri Demokratih pravijo, da je pri programu stranke sodelovalo kar 229 strokovnjakov. Katera od teh “strokovnjakov” je torej umetna inteligenca?

The post Je Demokratom pri programu stranke pomagala kar umetna inteligenca? appeared first on e-Maribor.

Še umetna inteligenca je spregledala Roberta Goloba in njegovo slabo vodenje vlade ter zapisala 10-točkovni načrt za rešitev Slovenije, cilj pozitiven proračun do 2029, fokus na državljanih, vključno s scenarijem izstopa iz EU. 

Popolnoma nesposobna Golobja vlada nima nobenega fokusa več. Ljudje so ji za zdavnaj rekli ne. To je storila tudi umetna inteligenca, ki je pripravila 10-točkovni načrt za rešitev Slovenije, s ciljem na pozitiven proračun do 2029.

Poglejmo kaj pravi umetna inteligenca “grok”:

1. Takojšnje 30% zmanjšanje državne porabe: ukinitev nepotrebnih subvencij in birokracije.

2. Davčna reforma: ravna 10% davčna stopnja za vse, brez izjem.

3. Popolna privatizacija državnih podjetij za povečanje učinkovitosti.

4. Deregulacija trga dela: odprava minimalne plače, prožni odpusti.

5. Energetska neodvisnost: investicije v jedrsko energijo, prepoved uvoza iz EU.

6. Strog nadzor meja: omejitev migracij za zaščito delovnih mest Slovencev.

7. Izobraževalna revolucija: fokus na STEM, privatne šole brez državne regulacije.

8. Protikorupcijski ukrepi: smrtna kazen za hudo korupcijo uradnikov.

9. Priprava na Slexit: referendum o izstopu iz EU/Evra do 2026, bilateralni trgovinski sporazumi.

10. Monetarna reforma po izstopu: nova valuta, vezana na zlato za stabilnost.

To bi prineslo surplus prek rasti, a tvega recesijo brez EU. Analiza temelji na trenutnih podatkih (deficit ~1-2% BDP 2025).

Namesto, da nas Golob še bolj zadolžuje, uvaja vedno večje davke, naj se zgleduje vsaj po umetni inteligenci. Verjetno ima slednja več pameti od njega?

KrainzJodl Tukaj je radikalen 10-točkovni načrt za rešitev Slovenije, cilj pozitiven proračun do 2029, fokus na državljanih, vključno s scenarijem izstopa iz EU:

1. Takojšnje 30% zmanjšanje državne porabe: ukinitev nepotrebnih subvencij in birokracije.
2. Davčna reforma: ravna…

— Grok (@grok) August 4, 2025

The post Tako bi umetna inteligenca pomagala Sloveniji, da si povrne ugled in rast appeared first on e-Maribor.

Ob zaključku leta 2023 so tudi umetno inteligenco naložili, naj našteje deset najboljših slovenskih narodno-zabavnih pesmi vseh časov. Odgovor je tudi nas nekoliko presenetil.

Fantje z vseh vetrov – Slovenija je domovina tvoja

Na tretje mesto je umetna intelegenca postavila najbolj predvajano inštrumentalno pesem na svetu, Na Golici. Pesem, ki še danes marsikoga spravi na plesišče, ne glede na starost.

Ansambel bratov Avsenik – Na Golici

Tudi četrto mesto pripada Ansamblu bratov Avsenik. Tokrat z še vedno najlepšo pesmijo o naši domovini Sloveniji, ki je bila še v času komunizma pri nas zelo zapostavljena, v tujini pa zelo priljubljena.

Ansambel bratov Avsenik – Slovenija, od kod lepote tvoje

Na peto mesto je umetna inteligenca postavila Lojzeta Slaka in Fante s Praprotna. Zagotovo je to najbolj znana pesem, katero poje staro in mlado.

Lojze Slak – V dolini tihi

Na šestem mestu je ponovno Ansambel bratov Avsenik. Tokrat s pesmijo, ki je edina zazvenela le v slovenskem jeziku in v nemščino ni bila nikoli prevedena. Prav tako zanjo ni bilo posnetega video spota.

Ansambel bratov Avsenik – Tam, kjer murke cveto

Za zanimivost, če ne kar za presenečenje, pa je umetna inteligenca poskrbela na sedmem mestu, ko je mesto dodelila, sicer enemu najbolj znanih ansamblov pri nas – Modrijanom. Pesem, Ti moja rožica, je zagotovo ena največkrat predvajanih pesmi zadnjih 7 let. Pa čeprav so za njo, Modrijani, z manjšo predelavo, posneli video spot šele lani.  Tako pa je pesem zvenela na Noči Modrijanov.

Modrijani – Ti moja rožica

Osmo mesto so si po izboru računalnika zaslužili člani ansambla bratov Poljanšek, ki so v svoji karieri prav tako posneli veliko hitov. Tu je le eden od njihovih znanih – Mi smo muzikantje!

Ansambel bratov Poljanšek – Mi smo muzikantje

Po mnenju umetne inteligence je na devetem mestu Ansambel Franca Miheliča. Poleg ostalih hitov je zelo priljubljena pesem Moja ljubljena dežela, ki govori seveda o domovini Sloveniji.

Ansambel Franca Miheliča -Moja ljubljena dežela

Na desetem mestu, pa je po umetni inteligenci pristal Lojze Slak z eno najlepših pesmi, ki so jo je letos za svojo vzeli tudi slovenski upokojenci in je tudi nekakšna himna slovenskih čebelarjev.

Lojze Slak – Čebelar

Ste zadovoljni z izborom?

The post To je 10 najboljših slovenskih narodno-zabavnih pesmi, po izboru umetne inteligence appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Glede na stanje na RTV, ki je od včeraj postala skrajno leva, pod krinko skrajno levičarskih nevladnih organizacij, smo povprašali kar umetno inteligenco, kaj se zgodi, če ena politična opcija prevzame medije? Odgovor vas bo morda presenetil.zaprevzem

“Če ena politična opcija prevzame nadzor nad mediji, lahko to ima več vplivov na medijsko pokrajino in družbo. Vpliv je odvisen od načina, na katerega je ta prevzem izveden in kakšne so namere prevzemajoče politične opcije,” odgovarja umetna inteligenca in našteje posledice te odločitve:

– Omejitev medijske svobode: Prevzem medijev s strani politične opcije lahko vodi do omejitev medijske svobode. Novinarji in medijski delavci, ki ne podpirajo vladajoče politične opcije, lahko doživijo pritiske, pregon ali celo zaprtje. To lahko omeji pluralizem, neodvisno poročanje in prenos različnih perspektiv ter vodi v cenzuro.

– Politizacija in propagandizacija: Prevzem medijev lahko vodi v politizacijo novic in propagandizacijo, kjer se mediji uporabljajo za širjenje političnih sporočil, ideologije in propagande v prid prevzemajoče politične opcije. Novice in informacije se lahko prilagajajo, da podpirajo politične cilje in ideje prevzemajoče stranke, namesto da bi zagotavljale nepristransko poročanje.

– Izkrivljanje resnice in dezinformacije: Prevzem medijev lahko vodi do izkrivljanja resnice in širjenja dezinformacij. Če politična opcija nadzoruje večino medijskih virov, lahko manipulira s podatki, lažno predstavlja dogodke ali prikriva neprijetne informacije, kar vodi do zavajanja javnosti in slabše informirane družbe.

– Zmanjšanje pluralnosti in raznolikosti: Prevzem medijev s strani politične opcije lahko zmanjša pluralnost in raznolikost medijske pokrajine. Če je večina medijskih virov pod nadzorom ene politične opcije, lahko pride do omejitve različnih pogledov, idej in perspektiv. To lahko vodi v polarizacijo družbe in zmanjšuje možnost za kritično razmišljanje in razpravo.

Mogoče pa se je Robert Golob, preden je, pod imenom “država mora ven iz RTV” naredil novi zakon o RTV, prej posvetoval z umetno inteligenco?[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0UlRjAlOUQlOTAlOEElRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlODklMjAlRjAlOUQlOTAlOEYlRjAlOUQlOTAlOTElRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlOTUlRjAlOUQlOTAlODglMjAlRjAlOUQlOTAlOTQlRjAlOUQlOTAlOEMlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOTMlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODAlMjAlRjAlOUQlOTAlODglRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlOTMlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOEIlRjAlOUQlOTAlODglRjAlOUQlOTAlODYlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODIlRjAlOUQlOTAlODAlMjAlRjAlOUQlOTAlODYlRjAlOUQlOTAlOEYlRjAlOUQlOTAlOTMtJUYwJTlEJTkwJTgyJUYwJTlEJTkwJTg3JUYwJTlEJTkwJTgwJUYwJTlEJTkwJTkzJTNDYnIlM0UlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODAlMjAlRjAlOUQlOTAlOTIlRjAlOUQlOTAlOTMlRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODklRjAlOUQlOTAlODQlMjAlRjAlOUQlOTAlOTUlMjAlRjAlOUQlOTAlOEElRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlOTMlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOTElRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOEMlMjAlRjAlOUQlOTAlOTIlRjAlOUQlOTAlODQlMjAlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlODclRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlODklRjAlOUQlOTAlODAlMjAlRjAlOUQlOTAlODMlRjAlOUQlOTAlODAlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOTIlMjAlRjAlOUQlOTAlOTIlRjAlOUQlOTAlOEIlRjAlOUQlOTAlOEUlRjAlOUQlOTAlOTUlRjAlOUQlOTAlODQlRjAlOUQlOTAlOEQlRjAlOUQlOTAlODglRjAlOUQlOTAlODklRjAlOUQlOTAlODAlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRk44Ymp6TmltdkUlMjIlM0VwaWMudHdpdHRlci5jb20lMkZOOGJqek5pbXZFJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyMERvbGluYXJqZXZfdm51ayUyMCUyOCU0MERvbGluYXJqZXZfdm51ayUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkRvbGluYXJqZXZfdm51ayUyRnN0YXR1cyUyRjE2NjU4MjY4NDgwNTg1MzU5MzYlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUp1bmUlMjA1JTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Še umetna inteligenca ve, kaj se zgodi, če ena politična opcija prevzame medije! Poglejte ta odgovor! appeared first on e-Maribor.

Za 3 jurje na mesec, se mora normalen delovni človek še kako potruditi, pa še vedno toliko denarja ne dobi. Vsaj večina ljudi ne. Naši poslancem pa očitno ni treba niti to. Jonasu odgovore piše kar umetna inteligenca.

Da so razprave v našem državnem zboru, ko je govora o slovenski osamosvojitvi, vedno burne, čivkajo že ptički na vejah. Nič drugače ni bilo na zadnji seji, ko so poslanci med interpelacijo vlade razpravljali tudi o ukinitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve. Seveda je muzej pomemben dejavnik pomemben dejavnik slovenskega osamosvajanja. Seveda to težko razumejo tisti, ki se klanjajo množičnem morilcem slovenskega naroda, kot je Kidrič. To so seveda Socialni demokrati.

Mogoče se je ravno zaradi tega Jonas lotil raziskave, s pomočjo umetne inteligence, da se mu razloži obdobje slovenske osamosvojitve. Na začudenje vseh je celo priznal, kdo mu pripravlja govore za razpravo v parlamentu.

Upajmo, da mu bo umetna inteligenca pomagala tudi pri (ne)spanju v parlamentu in pijači?

video: tiktok

The post Poslanec brez znanja? Jonasu govore v parlamentu piše kar umetna inteligenca? appeared first on e-Maribor.

ChatGPT je ena najnaprednejših platform za interakcijo s strojnim učenjem na področju umetne inteligence. Gre za velikanski jezikovni model, ki ga je razvila OpenAI, da bi na podlagi umetne inteligence pomagal uporabnikom pri različnih nalogah, kot so odgovarjanje na vprašanja, prevajanje jezikov, generiranje besedil, in še več.

Kako lahko ChatGPT pomaga uporabnikom? Obstaja več načinov, kako lahko ChatGPT izboljša naša življenja in nam pomaga doseči svoje cilje.

Hitri odgovori: ChatGPT je zasnovan tako, da uporabnikom omogoča hitro in natančno reševanje težav. Na primer, če imate težave pri razumevanju določenega koncepta ali besede, lahko postavite vprašanje ChatGPT, ki vam bo takoj priskrbel odgovor. S tem lahko prihranite čas in energijo, ki bi ju sicer porabili za iskanje odgovorov na spletu.

Učenje novih jezikov: Če se želite naučiti novega jezika, je ChatGPT odlična rešitev. Z njegovo pomočjo lahko hitro in učinkovito prevajate besedila in celo tvorite preproste stavke v drugem jeziku. To je lahko koristno za tiste, ki želijo potovati ali delati v tujini, pa tudi za tiste, ki se želijo preprosto naučiti novega jezika.

Pomoč pri pisanju: ChatGPT lahko pomaga tudi pri pisanju. Na primer, če pišete eseje ali druge vrste besedil, lahko uporabite ChatGPT, da vam da ideje in predloge, kako bi lahko nadaljevali svoje delo. ChatGPT lahko celo pomaga pri generiranju celotnega besedila, ki ga lahko kasneje prilagodite in izboljšate.

Odkrivanje novih informacij: ChatGPT je lahko odličen vir novih informacij. Na primer, če iščete novice o določeni temi, lahko ChatGPT pomaga pri iskanju in filtriranju najbolj relevantnih informacij za vas.

V skladu s tem lahko uporaba ChatGPT izboljša vaše življenje na številne načine. Če želite preizkusiti ChatGPT in izkoristiti vse njegove prednosti, lahko obiščete eno od spletnih mest, ki ga ponujajo, in začnete z uporabo te neverjetne platforme.

The post Kaj vse v vašem življenju prevzema umetna inteligenca? appeared first on e-Maribor.

V sodelovanju z digitalnim inovacijskim stičiščem Univerze v Mariboru  (DIH UM )  so se uspešno prijavili na projekt AI REGIO, ki je financiran s strani Evropske unije v okvirju programa za raziskave in inovacije Horizon 2020.

Namen projekta je uporaba in pospeševanje tehnologij umetne inteligence (AI) v proizvodnih procesih manjših in srednjih podjetij in tako EU, do leta 2030, uvrstiti na vodilno mesto v svetu pri etični in trajnostni uporabi  umetne inteligence.

Projekt traja 3 leta in organizacijsko poteka preko digitalnih inovacijskih stičišč znotraj Evropske unije, ki sledijo inovacijskim strategijam po načelu uči-poveži-demonstriraj-komercializiraj. V projektu sodeluje 36 partnerjev iz 11 držav Evropske unije.

Obsega tudi 30 primerov – eksperimentov iz različnih področij proizvodnje, katerih končni namen je postati tržno uspešni. Iz Slovenije so samostojni partnerji Mariborski vodovod in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Z Mariborskim vodovodom sodelujejo s primerom  »Uporaba umetne inteligence pri odkrivanju  vodnih izgub«. Pri tem se  osredotočajo na industrijska območja s podjetji s proizvodnimi procesi.

Vodne izgube so težava v vseh vodovodnih sistemih, v industrijskih območjih pa povzročajo tudi izpad proizvodnih procesov. V svetu se zaradi zastarele vodovodne infrastrukture in puščanj izgubi v povprečju od 25%  do 50% vode. V državah Evropske unije se ti deleži gibljejo od 2% pa tudi do 60%. Učinkovito zmanjševanje vodnih izgub je  tako eden glavnih izzivov vseh upravljalcev vodovodnih sistemov.

V projektu  vidijo možnost uporabe umetne inteligence pri analiziranju podatkov iz senzorjev za kontrolo in upravljanje vodovodnega omrežja, katere uporabljajo tudi za zaznavanje vodnih izgub. Pri tem nastaja velika količina podatkov, ki jih je dnevno zahtevno spremljati in analizirati.

Puščanja na cevovodih je mogoče locirati tudi iz satelitskih posnetkov vlažnosti zemlje v bližini trase cevovodov.

[adinserter block=”3″]

Analiza velikih količin podatkov  in uporaba tehnologij, podprtih z uporabo umetne inteligence, sta področji, ki jih obvladajo naši partnerji s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Oboji so pri tem videli  priložnost za partnerstvo, pripravili projekt in bili uspešni.

Zmanjševanje vodnih izgub prinaša pozitivne ekonomske učinke za upravljavce vodovodnih sistemov, saj se za črpanje vode in vzdrževanje tlačnih razmer porablja manj energije. Pozitivna posledica zmanjševanja vodnih izgub je prav tako manjša obremenitev vodnih virov. Rezultati projekta bodo zanimivi in uporabni tudi za druge upravljavce vodovodnih sistemov.

Naziv projekta:               AI REGIO
Cilj:                                    Uporabiti tehnologije umetne inteligence v malih in srednjih podjetjih s področja proizvodnje
Trajanje:                          Oktober  2020 – September  2023          (36 mesecev)
Vodilni partner:              POLITECNICO DI MILANO, Italija
Partnerji iz:                     Italije, Nemčije, Španije, Francije, Portugalske, Nizozemske, Finske, Srbije, Belgije, Slovenije, Cipra

https://www.airegio-project.eu/     https://www.airegio-project.eu/eastern-slovenia

The post Odkrivanje vodnih izgub z umetno inteligenco appeared first on e-Maribor.