Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru 49. člena ustave. Odločitev so sprejeli soglasno.

Po besedah predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helene Mole, kjer so vložili pobudo za oceno ustavnosti, odločitev ni nepričakovana. Meni, da je bila večina škode že narejene, saj bo težko doseči vračanje zdravnikov, ki so odšli. Po besedah Mole je težava tudi, da ni prišlo do prave zdravstvene reforme, ki bi jo javni zdravstveni sistem po njenih ocenah že zares krvavo potreboval.

Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenija Bojane Beović je ustavno sodišče odpravilo del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Izpostavila je tudi ugotovitev sodišča, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. “Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem,” je pristavila.

A ministrica za zdravje se izgovarja, da je ustavno sodišče zakonsko rešitev označilo kot neustavno zato, ker je ugotovilo, da regulacijo dela med javnim in zasebnim lahko dosežemo z že obstoječimi vzvodi. Zato zdaj pričakuje, da bodo direktorji o izdaji soglasij odločali odgovorno ter na podlagi zakona in pogojev, zapisanih v noveli, ki tudi po odločitvi ustavnega sodišča ostajajo. 

Še dobro, da je le še tri mesece do konca te nesposobne vlade, da se bo tudi zdravstvena reforma z novo vlado lahko popravila.