Državna volilna komisija (DVK) je prejela volilno pošto iz tujine. Na veliko presenečenje je pošta prišla iz držav, kjer pogosto volijo levo politično sfero. Vsa pošta iz Argentine se je očitno nekje izgubila, posebej pa presenečajo rezultati pošte iz Vatikana, kjer SDS ni prejela niti enega glasu.

V okviru parlamentarnih volitev v državni zbor 22. marca 2026 je Državna volilna komisija (DVK) v zadnjih dneh dokončevala štetje glasovnic, poslanih po pošti iz tujine. Glasovi iz tujine so bili dodani k delnim neuradnim rezultatom, a niso bistveno spremenili razmerja moči med vodilnima strankama – Gibanje Svoboda ohranja prednost pred SDS (približno 28,66 % proti 27,90 % po zadnjih posodobitvah). Vendar pa so nekateri podatki o pošti iz tujine sprožili vprašanja in presenečenja, zlasti v vrstah desnosredinskih volivcev.

Najbolj presenetljiv podatek prihaja iz Vatikana (Sveti sedež), kjer deluje slovensko veleposlaništvo. Kljub poročilom posameznih volivcev, ki so javno zatrjevali, da so glasovali za SDS (ali druge desnosredinske opcije), uradni rezultati kažejo, da SDS iz Vatikana ni prejela niti enega glasu.

Vatikan je sicer majhno volišče z omejenim številom volivcev (diplomati, duhovniki, redovniki in drugo osebje s slovenskim državljanstvom). Kljub temu je popolna odsotnost glasov za SDS v okolju, kjer bi se pričakovala vsaj delna konservativna podpora, sprožila dvome o transparentnosti štetja ali morebitnih administrativnih napakah. DVK teh podatkov ni posebej komentirala, saj gre za majhen vzorec, kjer se glasovnice štejejo ločeno.

Oglasila se je predsednica krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič, tudi kandidatka za poslanko na letošnjih volitvah. Na omrežju X je zapisala, da je za SDS, med drugim glasoval tudi njen sin, ki je trenutno v Vatikanu.

Nemogoče, moj sin je tam glasoval za @strankaSDS https://t.co/BKO6L3FMDy

— Monika Gregorcic (@mgregorcic) March 31, 2026

In še volivec iz Vatikana: https://t.co/v2dgAA2msO pic.twitter.com/aYQhMiyuIc

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 31, 2026

Takole to dela @dvk_rs https://t.co/v2dgAA2msO pic.twitter.com/CmtaAehhAy

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 31, 2026

Od 115 tisoč volilnih upravičencev v tujini se vrne samo 8 tisoč glasovnic. Ja, pa ja de.

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) March 30, 2026

Le kje so te glasovnice, DVK? 

The post Kje so glasovnice za SDS iz Vatikana? Volivci, ki so tam glasovali besnijo appeared first on e-Maribor.

Predlagatelji zakonskih sprememb, cerkev obravnavajo kot sestavni del tuje države – Vatikana –, zato menijo, da bi jo bilo zato treba izločiti iz slovenskega političnega prostora. Pobuda, ki odpira številna pravna, zgodovinska in družbena vprašanja, pa za zdaj ne dobiva jasnega odziva vlade, ki ostaja zavita v molk.

Osnovni argument predlagateljev temelji na dejstvu, da je Katoliška cerkev hierarhično vezana na Sveti sedež, ki je samostojni subjekt mednarodnega prava. Iz tega izpeljujejo trditev, da Cerkev v Sloveniji ni zgolj verska skupnost, temveč tudi podaljšek tuje politične entitete, kar naj bi bilo nezdružljivo z njenim sodelovanjem v domačih političnih razpravah in javnih zadevah. Prepoved političnega delovanja verskih skupnosti, še posebno Katoliške cerkve, je nujna za zaščito ustave in pravnega reda ter suverenosti slovenske države, sporočajo iz levičarskega združenja proti cerkvenim privilegijem in iz Združenja ateistov Slovenije.

Kritiki takšnega razmišljanja opozarjajo, da gre za nevarno poenostavljanje. Katoliška cerkev v Sloveniji je hkrati del slovenske zgodovine, kulture in civilne družbe. Njeni verniki so državljani Republike Slovenije, ki imajo ustavno zagotovljeno svobodo veroizpovedi in izražanja, tudi v javnem prostoru. Poskus utišanja Cerkve bi zato po njihovem mnenju pomenil poseg v temeljne človekove pravice ter nevaren precedens, ki bi lahko v prihodnje doletel tudi druge družbene akterje.

Posebej zaskrbljujoča je tišina vlade. Vprašanje, ali je primerno in ustavno omejevati delovanje ene največjih verskih skupnosti v državi, ni marginalno, temveč zadeva samo jedro demokratične ureditve. Kljub temu iz vladnih vrst ni slišati jasnega stališča – ne podpore ne zavrnitve predlaganih sprememb. Molk pa v politiki redko pomeni nevtralnost; pogosto pomeni izogibanje odgovornosti. 

V ozadju razprave se skriva tudi širši ideološki spopad. Za nekatere je Katoliška cerkev nezaželen sogovornik, ker javno izraža stališča o družinskih, etičnih in družbenih vprašanjih, ki niso v skladu z aktualnimi progresivnimi tokovi. Namesto odprte razprave pa se vse pogosteje pojavljajo poskusi, da bi se določenim glasovom preprosto zaprla vrata.

Vprašanje torej ni le, ali je Katoliška cerkev »tuja«, temveč ali si slovenska demokracija lahko privošči selektivno utišanje delov civilne družbe. Odgovor na to vprašanje bi morala dati vlada – jasno, javno in brez sprenevedanja. Dokler tega ne stori, bo sum, da gre za tiho odobravanje ideološkega izključevanja, ostajal.

Kaj ni bila ravno naša levičarska pred nedavnim v cerkvi?

Golob v cerkvi, slika Nova24TV

The post Levičarji spet ned vernike? Katoliški cerkvi bi radi zaprli vrata, ker je sestavni del tuje države? appeared first on e-Maribor.

Kardinali so izvolili novega papeža. To je postal ameriški kardinal Robert Francis Prevost, rojen v Chichagu. Nadel si je ime Leon XIV.

Oznanjam vam veliko veselje: imamo papeža!«. Je ob 19. uri kardinal protodiakon Dominique Mamberti iz osrednje lože bazilike svetega Petra izrekel težko pričakovano formulo v latinščini, s katero je Rimu in svetu sporočil ime novega Petrovega naslednika:

Robert Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu (Illinois, ZDA). Od 18. do 22. leta je študiral na Univerzi Villanova (Pensilvanija). 1. septembra 1977 je vstopil v noviciat Reda svetega Avguština (OSA), 29. avgusta 1981 pa izpovedal slovesne zaobljube. Leto kasneje je v Chicagu diplomiral iz teologije, leta 1987 pa zaključil doktorski študij. Svoje poslanstvo je nato opravljal v Trujillu v Peruju, kjer je bil odgovoren za formacijo kandidatov avguštincev. Prva štiri leta je bil prav tako predstojnik tamkajšnje skupnosti, nato pa odgovoren za formacijo (1988‒1998) in učitelj profesov (1992‒1998). Po enajstih letih v Trujillu se je leta 1999 vrnil v Združene države Amerike, ker je bil izvoljen za provinciala. Po dveh letih in pol je bil na rednem generalnem kapitlju izvoljen za generalnega priorja. To poslanstvo je opravljal dva mandata, do leta 2013.

Imamo papeža. pic.twitter.com/cfTx6Mv7J7

— Jože Plut Šorc (@JozePlut) May 8, 2025

Ameriški duhovnik, od koder prihaja novoizvoljeni papež Art Purcaro je za CNN dejal, da je bil “verjetno še bolj osupel kot preostal svet” in zadovoljen z izvolitvijo papeža Leona XIV. za voditelja Katoliške cerkve. Purcaro, ki je dejal, da je s papežem prijatelj že desetletja in da je bil z njim pravno prejšnji teden v Rimu, ga je opisal kot “božjega človeka”. Dodal je, da je to, kar je povedal na balkonu, v skladu s tem, kako je živel.

“Slišali ste katoliško družbeno misel, tista načela, na katerih temelji naša vera,” je pohvalil prve besede novega papeža. Dejal je, da so ta načela med drugim “dostojanstvo, solidarnost, skupno dobro, grajenje mostov”.

Habemus Papam!
Papež Leon XIV.
Naj mu bog nakloni modrosti za odločne odločitve v Rimskokatoliški cerkvi. pic.twitter.com/L2mI0GnGiv

— SDM (@organizacijaSDM) May 8, 2025

The post Habemus papam – imamo papeža ! appeared first on e-Maribor.

Genevieve Jeanningros, 81-letna francoska nuna, je v svoji globoki žalosti ob smrti papeža Frančiška prekršila strogi vatikanski protokol, ko je pristopila k papeževi krsti, ki je bila postavljena na ogled v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Tam so se lahko od začetka tedna od priljubljenega papeža poslovili verniki, med katerimi je bila tudi Genevieve

S solzami v očeh in z nahrbtnikom na ramah, se je sestra Geneviève Jeanningros, skromna 82-letna redovnica, tiho odpravila v baziliko Sv. Petra, da bi se poslovila od svojega velikega prijatelja: papeža Frančiška. Njuno prijateljstvo je poglobila osebna tragedija. Njena teta Léonie Duquet, prav tako redovnica, je namreč izginila med argentinsko diktaturo leta 1977. Papeža Frančiška, takratnega jezuita, je dogodek globoko prizadel in pustil trajen pečat na njegovi duhovni poti. ​

V Rimu živi že 57 let, daruje svoje življenje ljudem, ki so najbolj ubogi, spremlja tiste, ki živijo na obrobju družbe. V tem času se je rodilo iskreno prijateljstvo z Jorgejem Mariom Bergogliom. Srečevala sta se, si delila ideje, iskala pota za humano, sočutno Cerkev.

Ni je bilo na seznamu. Ni bila povabljena. Vendar je bila prisotna. Ker srce ne razume pravil in formalnosti. Sama živi svoje preprosto življenje in hodi po ulicah z upanjem, je najčistejši odsev tega, kar je Frančišek mislil: “Cerkev odprtih vrat, iskrenih objemov in pristne ljubezni.”

Sestra Geneviève Jeanningros, zajem slike (youtube)

The post To je tista redovnica, ki je prekršila strogi vatikanski protokol appeared first on e-Maribor.

Pogreb papeža je bil eden največjih v zgodovini. Udeležilo se ga je 160 tujih delegacij, 4000 duhovnikov in skoraj 1000 škofov. Poklonili so se mu številni svetovni voditelji, med njimi princ William, kralj Felipe z ženo Letizio, Donald Trump, Emmanuel Macron in Volodimir Zelenski, ki ga je množica pozdravila z aplavzom.

Sta se pa pogreba priljubljenega papeža Frančiška na žalost udeležila tudi Robert Golob in njegova ljubica Tina Gaber. Sicer oba ateista in nevernika, še več, cerkev prezirata in sta vedno proticerkveno razpoložena. A za potrebe “všečkov” na socialnih omrežjih je potrebno ugrizniti tudi v to kislo jabolko in s seboj vzeti še asistentko, da sicer intimne in pietetne trenutke ovekoveči. Seveda je snemala na skrivaj, kajti državni voditelji s seboj niso imeli fotografov, ki bi voditelje slikali pred papeževo krsto. Tako sta Robert in Tina naredila Sloveniji  novo sramoto?

Kako zblojen moraš biti v glavi da se slikaš pred papeževo krsto? V poslovilni dvorani je bilo namreč snemanje in fotografiranje prepovedano. Za snemanje naj bi, po neuradnih informacijah, poskrbela kar Tinina prijateljica Pina Weisseisen, s tem da je kamero morala imeti skrito, saj jo drugače v baziliki svetega Petra nebi spustili notri.

The post Zblojenost do konca? Kdo je skrivoma snemal Goloba in Gabrovo, pred papeževo krsto? appeared first on e-Maribor.

V Vatikanu so se že od ranega jutra zbirali verniki z vsega sveta, da bi se še zadnjič poklonili od papeža Frančišča. Ta  je bil pokopan, kot je želel, skromno in brez velikih ceremonij. So se pa pogreba udeležili številni državniki po vsem svetu. Med drugim tudi ameriški predsednik Donald Trump in njegova soproga Melania.

Melania, ki je prva odkrito verna katoličanka na tem položaju po Jackie Kennedy, se čuti »počaščeno«, da se je lahko udeležila pogreba, četudi ta sovpada z njenim rojstnim dnem. Danes torej Melanija Trump praznuje 55. rojstni dan. 

Melania je imela priložnost tudi osebno srečati papeža Frančiška, in sicer leta 2017 med prvim obiskom tujine kot prva dama. Takrat mu je podarila rožni venec, papeža Frančiška pa je oboževala tudi zaradi njegove priljubljenosti med različnimi ljudmi. Na pogrebu je bila Melania Trump tudi ena redkih, ki je dosledno spoštovala pravila oblačenja – vključno s črnimi rokavicami. Naša predsednica bi si jo lahko vzela za vzgled.

Sta pa kodeks oblačenja na pogrebu seveda  kršila, poleg številnih drugih, tudi predsednica Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar, Kajti m odra barva ne sodi na pogreb. Očitno ne vesta kaj mora biti oblečeno in kaj ne. Ženske morajo namreč nositi dolgo črno obleko ali kostim. Če se odločijo za obleko, mora ta segati pod kolena. Čevlji morajo biti črni, zaprti in z nizko peto, priporočljivo pa je, da obujejo tudi črne prosojne nogavice. Poleg tega morajo ženske nositi črne rokavice, priporočljivo pa je tudi pokrivanje glave s črno tančico, čeprav to ni obvezno. Torbica mora biti majhna in črne barve. Kar se tiče nakita, je dovoljena zgolj ena enojna ogrlica iz biserov.

The post Predsednica države na pogrebu kršila kodeks oblačenja. Za vzor ji je lahko Melania Trump. appeared first on e-Maribor.

Danes predvidoma ob 10. uri se bo začel pogreb papeža Frančiška, ki je v ponedeljek v starosti 88 let umrl zaradi možganske kapi. Prenos na našem portalu.

Verniki so se lahko vse od srede pa do petka od pokojnega Frančiška poslovili v Baziliki svetega Petra. Pred baziliko bo pogrebno bogoslužje vodil kardinal Giovanni Battista Re. Papeža bodo nato v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike.

Pogreba papeža Frančiška se bodo danes udeležili številni svetovni voditelji. Po poročanju BBC je pred kratkim v Rim prispel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo pogreba udeležil s svojo ženo Oleno Zelensko.

Na pogrebu bodo med drugim tudi ameriški predsednik Donald Trump in prva dama slovenka Melania, britanski premier Keir Starmer, valižanski princ William, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz. Pogreba se bodo prav tako udeležili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Argentine Javier Milei, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva in predsednik Poljske Andrzej Duda.

Nadškofi in škofi se bodo začeli zbirati ob 8.30 po lokalnem času ob baziliki svetega Petra. Ob istem času se bodo katoliški duhovniki zbrali na Trgu svetega Petra.

Nato se bodo ob 9. uri patriarhi pravoslavne cerkve in kardinali zbrali v kapeli svetega Sebastijana znotraj bazilike, kjer so posmrtni ostanki papeža Janeza Pavla II. Od tam bodo v pogrebni procesiji pospremili papeževo krsto, ki je zadnje štiri dni stala v središču bazilike svetega Petra.

Pogreb se bo začel ob 10.00, ko bo krsta položena na trg pred baziliko svetega Petra. Obred bo vodil dekan kardinalskega zbora, kardinal Giovanni Battista Re. ​​Gostje in visoki predstavniki bodo sedeli bližje baziliki in krsti, tisoči duhovnikov in vernikov pa bodo zasedli prostore na in okoli Trga svetega Petra – podobno kot na pogrebu papeža Benedikta XVI.

The post (V ŽIVO) V Vatikanu danes pogreb papeža Frančiška. Prenos pogreba! appeared first on e-Maribor.

Vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da ob smrti papeža Frančiška, ki je po 12 letih na čelu katoliške cerkve umrl na velikonočni ponedeljek v starosti 88 let, prihajajočo soboto razglasi za dan žalovanja v Sloveniji.

Tudi Slovenija se bo pridružila državam, ki bodo na dan pogreba papeža Frančiška v državi razglasili dan žalovanja.

V znak spoštovanja in hvaležnosti za njegovo življenjsko delo bo Slovenija razglasila dan žalovanja ter se s tem pridružila številnim državam, ki se poklanjajo spominu na velikega državnika in duhovnega voditelja. Njegova rodna Argentina je razglasila teden dni žalovanja, Italija pet, Indija pa tri. Za soboto, ko bosta pogreb in pokop Frančiška, sta dan žalovanja med drugim razglasili Hrvaška in Poljska.

Zadnje slovo od papeža bo v soboto. Na trgu svetega Petra bo ob 10. uri pogrebna slovesnost, nato bodo papeža na njegovo željo pokopali v rimski baziliki Marije Snežne.

Organizatorjem dogodkov in različnih prireditev (kulturnih, športnih, ipd.) se predlaga, da se v naslednjih treh dneh, in sicer od četrtka do vključno sobote, na dogodkih in prireditvah primerno upošteva spomin na papeža Frančiška (npr. minuta molka). V soboto se naj prireditve in kulturni dogodki nebi odvijali.

Prenos pogreba, si boste preko >Youtube kanala Vatican Media Live ogledali tudi na našem portalu.

Je pa zanimivo, da je prav ta naša leva politika, kjer so tisti, ki so ljudi, ki praznujejo božič označili za umazane živali, sedaj tako enotni pri smrti papeža Frančiška.

Katere tri dni moram biti žalostna? A bodo vse kulturne prireditve odpovedane, ker so naši neopartizani tako ganjeni zaradi smrti njegove papeške svetosti. A niso njihovi predniki mučili, pobijali in preganjali vse, kar je s cerkvijo povezano?

— BKamgreš (@BKamensek) April 23, 2025

.

The post V soboto bo v Sloveniji dan žalovanja! appeared first on e-Maribor.

Po tem, ko je v nedeljo še vodil bogoslužje na veliko nedeljo, se je danes ob 7.35 rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu, je dejal kardinal Kevin Farrell v izjavi, ki jo je Vatikan objavil na svojem kanalu Telegram

Preden Cerkev ali javnost obvesti o papeževi smrti, izvede poseben priložnostni obred. Kamerlengo se postavi nad papeževo telo in trikrat zakliče papeževo krstno ime. Šele ko ni odgovora na klice, je papež razglašen za mrtvega.

Od tega dejanja naprej papeževo telo ostane večinoma nedotaknjeno. Vatikan prepoveduje kakršnokoli obdukcijo moškega, kar je privedlo do nekaterih zelo zanimivih teorij, ko papeži nepričakovano umrejo. Mrliški list se lahko napiše in komornik zapečati papeške apartmaje.

Danes zapečatenje papeških apartmajev nima več ritualnega pomena, nekoč pa je bilo to namenjeno preprečevanju kardinalom, da bi jih izropali in iz njih odnesli, kar jim je bilo všeč. Danes večjo skrb namenjajo temu, da papeževo telo ne bi slučajno pristalo v napačnih rokah.

Po tradiciji se torej njegove dvorane zapečatijo, papežev prstan pa se uniči, kar tudi uradno pomeni konec njegovega papeževanja. Kamerlengo o papeževi smrti obvesti kardinalski zbor, nato pa Vatikan novico obelodani svetu. Obdobju po smrti papeža sledi devetdnevno žalovanje (lat. novendiale). Za papežev pogreb pa je predpisana kopica vnaprej pripravljenih pravil in postopkov. Papežev pogreb se mora tako odviti med četrtim in šestim dnem po njegovi smrti, življenje papeža pa se praznuje devet zaporednih dni po njegovi smrti.

»Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram naznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška,« je dejal kardinal Farrell v izjavi. »Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu,« je sporočil. »Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi cerkvi,« je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek

Papež že sam v času življenja načrtuje velik del svojega pogreba, pri čemer navodila zapusti komorniku, da jih izvrši. Papeževo telo blagoslovijo, oblečejo v papeška oblačila in izpostavijo javnosti v baziliki sv. Petra, da se mu lahko poklonijo tudi navadni verniki. Od papežev se običajno pokloni več sto tisoč ljudi, med njimi tuji dostojanstveniki in svetovni voditelji.

Ko papež umre, je njegovo telo običajno položeno v tri zaporedne krste, vsaka s posebnim pomenom:

1. Prva krsta je iz cipresovega lesa, ki simbolizira ponižnost in umrljivost. Vanjo položijo tudi nekaj spominskih predmetov – med drugim vrečko z medaljami in kopijo dokumenta, ki opisuje papežev pontifikat.

2. Druga krsta je iz svinca in zatesnjena. Ščiti ostanke pred propadom in nosi vklesana papeževa imena, datume in pečate.

3. Tretja krsta, iz hrastovine ali drugega žlahtnega lesa, je zunanja in najbogatejša, pogosto okrašena z zlatimi križi ali grbom.

Ta starodavna tradicija simbolizira trojno zaščito njegovega telesa, spomina in vere – ter jasno ločuje papeža kot božjega služabnika od zemeljske slave.

Ena izmed manj znanih, a zelo simboličnih gest, ki se zgodi po smrti papeža, je uničenje Ribiškega prstana (Anulus Piscatoris). Gre za prstan z upodobitvijo svetega Petra kot ribiča, ki je bil v zgodovini uporabljen tudi za žigosanje uradnih dokumentov. Prstan uničijo s srebrnim kladivcem v navzočnosti kardinalov, s čimer simbolično preprečijo kakršnokoli zlorabo papeške avtoritete po njegovi smrti. Ta obred, ki sega stoletja v preteklost, pomeni dokončno slovo od posameznega papeža in pripravo prostora za novega.

Po končanem žalovanju se kardinali, mlajši od 80 let, zberejo v strogo varovanem konklavu, da izberejo novega papeža. Beseda konklave izhaja iz latinščine – cum clave, kar pomeni »s ključem«, saj so bili kardinali včasih dobesedno zaklenjeni v prostor, dokler niso izvolili novega papeža. Tudi danes velja stroga izolacija: noben stik z zunanjim svetom, elektronske naprave so prepovedane, prostori pa so pregledani zaradi morebitnega prisluškovanja. Glasovanje poteka v Sikstinski kapeli, vsako s tajnim lističem, in le če noben kandidat ne doseže dvotretjinske večine, se glasovanje ponovi.

Znameniti beli dim nad Sikstinsko kapelo – ki nastane z izgorevanjem lističev skupaj s posebno kemikalijo – še vedno oznanja, da je bil izbran novi papež. Ko se dim pojavi, svet zadrži dih, dokler na balkon ne stopi novi rimski škof z besedami: Habemus Papam!

The post Takšni so protokoli ob papeževi smrti. Napovedano devet dnevno žalovanje appeared first on e-Maribor.

Ob 9:45 je kardinal Kevin Farrell, kamerlengo Apostolske kamre, iz doma svete Marte oznanil smrt papeža Frančiška z naslednjimi besedami:

»Preljubi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram sporočiti smrt našega svetega očeta Frančiška. Ob 7:35 danes zjutraj se je rimski škof Frančišek vrnil v Očetovo hišo. Vse svoje življenje je posvetil služenju Gospodu in Njegovi Cerkvi. Učil nas je, kako živeti evangeljske vrednote z zvestobo, pogumom in univerzalno ljubeznijo, zlasti v prid najrevnejšim in najbolj odrinjenim. Z neizmerno hvaležnostjo za njegov zgled resničnega učenca Gospoda Jezusa priporočamo dušo papeža Frančiška neskončni usmiljeni ljubezni enega in troedinega Boga.«

Papeža Frančiška so v petek, 14. februarja 2025, sprejeli v polikliniko Agostino Gemelli po več dneh težav zaradi bronhitisa.

Njegovo zdravstveno stanje se je postopoma slabšalo, zdravniki pa so v torek, 18. februarja, diagnosticirali obojestransko pljučnico.

Po 38 dneh v bolnišnici se je pokojni papež vrnil v svojo vatikansko rezidenco v domu svete Marte, kjer je nadaljeval z okrevanjem.

Leta 1957 je Jorge Mario Bergoglio, takrat še v zgodnjih dvajsetih letih, v rodni Argentini prestal operacijo, pri kateri so mu odstranili del pljuč, ki jih je prizadela huda dihalna okužba.

Takšni so protokoli ob papeževi smrti. Napovedano devet dnevno žalovanje

Papež Frančišek je pogosto trpel zaradi ponavljajočih se bolezni dihal, med drugim je novembra 2023 odpovedal načrtovani obisk Združenih arabskih emiratov zaradi gripe in vnetja pljuč.

Aprila 2024 je pokojni Papež Frančišek odobril posodobljeno izdajo liturgične knjige za papeške pogrebne obrede, ki bo služila kot vodilo za še neobjavljeno pogrebno mašo.

Druga izdaja Ordo Exsequiarum Romani Pontificis uvaja več novosti, vključno z določitvijo ravnanja s papeževimi posmrtnimi ostanki.

Ugotavljanje smrti poteka v kapeli, ne v sobi, kjer je umrl, njegovo telo pa bodo takoj položili v krsto.

Po besedah nadškofa Diega Ravellija, mojstra apostolskih ceremonij, si je pokojni papež Frančišek želel, da bi bili pogrebni obredi poenostavljeni in usmerjeni v izražanje vere Cerkve v Vstalega Kristusa.

»Prenovljeni obred,« je dejal nadškof Ravelli, »želi še bolj poudariti, da je pogreb rimskega papeža pogreb pastirja in Kristusovega učenca, ne pa pogreb vplivneža tega sveta.«

The post Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek appeared first on e-Maribor.