Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.

OB PRAZNIKU VSEH SVETIH, GROBOVI OBDANI S SVEČAMI IN CVETJEM

V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet.  Danes se na dan spomina na mrtve ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo.

Sveta Marija mati božja prosimo te varuj našo domovino Slovenijo. Daj nam Slovencem moči in energijo, da ubranimo Slovenijo pred zlom, ki se vsak dan bolj bohoti in vedno bolj grozi našemu miru, napredku in našim otrokom. Na vseh svetih dan te prosimo za milost božjo. pic.twitter.com/GMUm9S5Pud

— @fzagorc (@fzagorc) October 31, 2021

Tisti, ki živijo v naših spominih, so večni, čeprav niso več z nami. pic.twitter.com/akuZqhkVUG

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 1, 2021

Podravska regijska koordinacija stranke SDS se je tako poklonila spominu na Jožeta Pučnika, Davida Tasiča, Franceta Tomšiča, Edvarda Peperka in Korada Buzetija. V Ljubljani se je članom SDS pridružila tudi poslanka v Državnem zboru, Mojca Škrinjar.

Venec sta na grob Jožetu Pučniku položila predsednik SDM Maribor in evidentirani kandidat za državnozborske volitve  Luka Simonič in evidentirana kandidatka za poslanko v državnem zboru Bernarda Mandres. Pučnikov grob je obiskala tudi evidentirana kandidatka za poslanko v državnem zboru Barbara Klajderič.

Luka Simonič, pa je venec položil tudi pred Barbarinem rovu, v Hudi jami, kjer v času komunističnega nasilja v grozljivih mukah končalo na tisoče slovenskih, pa tudi hrvaških in nemških mož in žena.

Predsednik @organizacijaSDM Maribor, @luka_simonic se je poklonil spominu na žrtve komunističnega nasilja v Hudi jami in prižgal svečo. pic.twitter.com/xebCn1GmWS

— Portal e-maribor.si- zapišemo, kar drugi zamolčijo (@e_maribor) October 30, 2021

Alenka Jeraj je prav tako obiskala množična komunistična morišča v Občini Ig.

Danes smo pod geslom Spominjamo se obiskali množična komunistična morišča v Občini Ig. Iški vintgar, kjer so komunisti pobili skupino Romov, Koščevo brezno na Gornjem Igu, kjer so pred dobrim letom iznesli okostja 50ih moških. Zaključili smo v Stari žagi pod Kureščkom. pic.twitter.com/RjmSIOh8Dt

— Alenka Jeraj (@AlenkaJerajSDS) October 31, 2021

Ob dnevu vseh svetih v srcih prižigamo plamen spomina na naše najdražje, ki jih ni več med nami.
Dan vseh svetih ni dan žalosti, je dan življenja in upanja.
Želim vam miren in spokojen praznik. pic.twitter.com/28OjpoJazU

— Matej Tonin (@MatejTonin) November 1, 2021

Miren dan spomina #zasLOVEnijo. pic.twitter.com/bJvKkNZbrL

— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) November 1, 2021

Praznik vseh svetih je v svoji globini eden najbolj veselih, človeškemu srcu najdražjih praznikov, ker z njim v bistvu slavimo moč in veličastvo Kristusovega odrešenja.  Kliče nas k upanju in veselju, saj nam – ob vseh težavah, ki nas spremljajo v zemeljskem življenju – sporoča: “Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko”

P.M.

The post Dan vseh svetih. Komu so se poklonili? appeared first on e-Maribor.

Mineva 30 let, kar smo postali samostojna in na demokratičnih temeljih oblikovana država Slovenija. Gre za obletnico, ki kar sama po sebi kliče, da se dogodkov, zlasti pa ljudi, ki so tako ali drugače sodelovali pri ključnih procesih osamosvajanja, nekateri žrtvovali tudi največ, to je lastno življenje, spomnimo z globokim spoštovanjem.

Predsednika SDS Maribor in SDS Duplek sta položila venec prvi žrtvi slovenskega osamosvajanja

Kdo se še danes spomni Josefa Šimčika. Spomin nanj je tudi zapisan na pročelju nekdanje kasarne na Ljubljanski cesti, kjer stoji spominska plošča in sama po sebi napeljuje k kruti misli, da je pri mnogih spomin zbledel. Zato so se danes nanj spomnili pri Slovenski demokratski stranki. Predsednika SDS Maribor Dejan Kaloh in SDS Duplek Marko Rems sta tako položila venec v spomin in opomin, da se vojna nikoli več ne zgodi!

Predsednik SDS Maribor Dejan Kaloh in predsednik SDS Duplek, Marko Rems, ob položitvi venca,  foto: Alojz Tetičkovič

Danes, točno na 30. obletnico pekrskih dogodkov smo se v @SDS_Maribor @SDS74638844 @organizacijaSDM Maribor poklonili prvi žrtvi #JosefŠimčik v procesu slovenskega osamosvajanja in vsem žrtvam vojne za Slovenijo. #SlavaJim #Slovenija30 pic.twitter.com/NSrIOFHbKN

— Dejan Kaloh (@DKaloh) May 23, 2021

Josef Šimčik končal pod kolesi oklepnika

Med nočnimi pogajanji v stavbi mariborske občine je KOS ugrabil takratnega poveljnika TO za vzhodno Štajersko Vladimirja Miloševića, a so ga naslednji dan izpustili, kar pa ni ustavilo mariborskih domoljubov, ki so še naprej množično demonstrirali pred kasarnami JLA. V popoldanskih urah 24. maja je iz kasarne vnovič krenila kolona oklepnih vozil, ki jih je skušala ustaviti goloroka množica zavednih Mariborčanov. Med njimi tudi Josef Šimčik, ki je končal pod kolesi oklepnika.

Na današnji dan pred 30. leti je umrl Josef Šimčik. prva žrtev osvoboditvene vojne! pic.twitter.com/51KlFovoJv

— Gibanje v podporo vladi Janeza Janše (@VPodporo) May 23, 2021

P.M.

PRISPEVKI OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE SODIJO V SKLOP PRAZNOVANJA 30-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE

slike: Alojz Tetičkovič

The post Spomin na prvo žrtev slovenskega osamosvajanja! Predsednika SDS Maribor in Duplek položila venec! appeared first on e-Maribor.

Pred poslopjem nekdanjega nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov v Melju sta  delegaciji Mestne občine Maribor in ruskega veleposlaništva v Sloveniji ob prihajajočem dnevu zmage položili venec.

Mariborski župan Andrej Fištravec se je z vodjo ruskega centra znanosti in kulture Yuryjem Metelevom poklonil žrtvam nacizma. V Melju, nekdanjem carinskem skladišču v Einspilerjevi ulici, so imeli Nemci med II. svetovno vojno koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D. Taborišče so Nemci odprli leta 1941 in je delovalo vse do konca II. svetovne vojne. V Melju so od septembra 1941 do marca 1941 v izredno nehumanih razmerah bili ruski vojni ujetniki in sicer več kot 5000. Število smrtnih žrtev ni znano.

Tam naj bi v prihodnje zaživel spominski center z ruskim muzejem, ki naj bi mednarodno javnost opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se dogajale. Investicijska vrednost muzeja znaša predvidoma  tri milijone evrov. Prav zato se bo potrebno najprej dogovoriti o načinu financiranja muzeja. Obstajata dve možnosti financiranja in sicer: da bi muzej funkcioniral znotraj naše muzejske dejavnosti,  kjer je 80% financer država, 20% pa lokalna skupnost in druga možnost donacija ruske strani. O tem bo odločala meddržavna slovensko-ruska komisija.

Yuryj Metelev je povedal, da Rusija kot država muzeja ne bo financirala, bo pa ustanovila fundacijo, ki bi zbirala denar ter da želijo muzej odpreti čim prej.

The post Spomin na ruske ujetnike v Melju med II. svetovno vojno appeared first on e-Maribor.