Kam seže norost levičarskih političark, ki prihajajo iz ozemlja nekdanje Jugoslavije. Jih moti tradicija države, kjer živijo, ali pa je to preprosto le njihova zloba.

Odstopljena ministrica znana po neumnostih s prenosnimi računalniki, ki še vedno ležijo v skladišču, se je po nekaj tedenskem zatišju spet oglasila. Tokrat ji gre v nos slovenska tradicija. Zmotilo jo je namreč vabilo na tradicionalno Martinovanje po starih in novih šegah. Ob tem bi nekdanji ministrici moral nekdo povedati, da je OŠ Leskovec, kjer bodo člani Kulturnega društva Leskovec pri Krškem izvedli Martinovanje po starih in novih šegah, v Sloveniji in ne v njeni rodni Makedoniji.

Naj Makedonko podučimo, da je  Martinovanje praznik, ki obeležuje zaključek vinogradniških del in se praznuje v čast svetemu Martinu, zaščitniku vinogradnikov in vinarjev. Osrednji dogodek martinovanja je simbolični “krst mošta”, ko se mošt uradno prelevi v vino. To poteka s posebnimi obredi, ki jih vodi “škof” ali drug simbolični lik. V nekaterih krajih praznovanje vključuje cerkvene obrede, kjer blagoslovijo vino in se zahvalijo za letino. In ker Stojmenova Duh živi v Mariboru, bi lahko vedela, da je prav Martinovo, največja tradicionalna prireditev v štajerski prestolnici.

“Martinovanje na OŠ!!!, kjer bo ‘mošt blagoslovil gospod župnik. Družba, imamo velik problem. Bo treba ukrepati,” je zapisala Stojmenova Duh. Se strinjamo. Ob naslednjih volitvah bo res treba ukrepati in take izjave ne odločno obsoditi. Nekateri očitno mislijo, da so v Sloveniji še vedno nedotakljivi.

The post FUJ. Stojmenova Duh, kritična, ker bo na šoli mošt blagoslovil gospod župnik? appeared first on e-Maribor.

Plački vrh leži v Občini Kungota v Slovenskih Goricah, ob meji z Avstrijo. Je 510 m visok hrib in je zelo lahko dostopen.

Iz Maribora se na Plački vrh peljemo skozi Zgornjo Kungoto, kjer zavijemo proti kraju Plač. Po strmi cesti med vinogradi peljemo do gozda, kjer je tudi manjše parkirišče. Od tu v pol ure pridemo po makadamski cesti do vrha.

Razgledni stolp

Na vrhu so leta 2000 postavili 28 metrov visoki leseni razgledni stolp z lepim razgledom na širšo okolico. Z njega je ob jasnem vremenu razgled po Sloveniji do Donačke gore, Kozjaka, Pohorja, Lenarta, daleč v Avstrijo do Koralp, vse do Prekmurja in celo do Hrvaške meje.

Tla na Plačkem vrhu so apnenčasta in izoblikovala se je kraška jama z ozkim vhodom in precej širšo jamo, ki je v začetku skalnata z nekaj kapniki.

Čez Plački vrh so speljane tri poti: Obmejna panoramska pot, Pot po svečinskih goricah ter Pot vinogradništva in fosilov.

Obmejna panoramska pot se začne pri mejnem prehodu Jurij in se nadaljuje skozi obmejne vasi Špičnik, Slatina, Svečina, Ciringa, Podigrac in Kresnica.  Ko prispemo na Plački vrh lahko pot nadaljujemo v dveh smereh in sicer mimo Repoluska do Šentilja ali skozi vas Kresnica na hrib Brloga in po Šentiljski planinski poti do Šentilja.

Pot po Svečinskih goricah je pohodniška pot po Zahodnih Slovenskih goricah, speljana po mejah kungoške občine skozi vasi Sp. Kungota – Brloga / Šentilj – Brloga – Repolusk na Plačkem vrhu / Repolusk – Vrezner – Kopica – Svečina / Svečina – Zg. kungota – Urban / Vrezner – Dreisiebner – Jurij ob Pesnici.

Pot vinogradništva in fosilov je pohodniška pot v Občini Kungota. Začne se v kraju Plač  in nadaljuje do Svečine, Ciringe, Plača, Plačkega vrha in nazaj do Plača.

The post Nedeljski izlet: Plački vrh appeared first on e-Maribor.