Tako se je sprva udeležil 1. slavnostne seje Državnega sveta, na katerih je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca v nagovoru izpostavil, da smo bili ob osamosvojitvi kot eno povezani za Slovenijo. “Naj nam ne bo nerodno negovati ljubezni do domovine,” je pozval predsednik državnega sveta. Izpostavil je tudi, da živimo svobodno in ponosno v lastni državi Sloveniji, v samostojni in neodvisni državi, ki zagotavlja varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem svojim prebivalcem. “Živimo v državi, ki skrbi za varnost svojih državljanov, za večjo blaginjo in trajnostni razvoj,” je dodal in poudaril, da moramo ohranjati dediščino enotnosti.

Premier Janez Janša se je nato udeležil sprejema, ki ga je za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, Ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo gostil predsednik republike Borut Pahor. Predsednik republike je po minuti tišine za vse pokojne v nagovoru med drugim poudaril, da moramo s ponosom in veseljem gledati na našo samostojno pot, četudi smo v teh letih kdaj zašli na kakšno stran pot. “Naša pot je strma pot o uspehu,” je poudaril predsednik republike Borut Pahor in dodal, da našim zanamcem predajamo dobro dediščino.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Predsednik vlade Janez Janša na dogodkih ob obeležitvi Dneva državnosti appeared first on e-Maribor.

Včeraj smo v Sloveniji v drugem krogu volili in izvolili novega predsednika republike. Novi, stari predsednik Borut Pahor, bo svoj drugi mandat nastopil v soboto 23. decembra 2017. Pred tem bo moral priseči v Državnem zboru.

Nekaj več kot milijon in 700 tisoč volilnih upravičencev je svoj glas lahko oddalo na več kot 3000 voliščih. Izbirali so lahko med kandidatoma, ki sta v prvem krogu, 22. oktobra, dobila največ glasov in sicer med zdajšnjim predsednikom Borutom Pahorjem, za katerega je glasovalo 47,21 odstotkov volilnih upravičencev in kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki je dobil 24,76 odstotkov glasov.

Po 99,98 odstotkih preštetih glasov in pri 41,714 % udeležbi volivcev, je dobil več glasov Borut Pahor. Prejel jih je 373.877 oziroma 52,94 odstotkov, njegov protikandidat Marjan Šarec pa je prejel 332.366 glasov oziroma 47,06 odstotkov.

Borut Pahor se je po razglasitvi izida v svojem nagovoru  zahvalil volivkam in volivcem, ki so glasovali zanj, napovedal, da bo predsednik vseh, kakor je tudi zatrjeval v predsedniški kampanji tudi tistih, ki so mu nasprotovali in da se bo po kritikah v kampanji, trudil, da bo njegov glas slišan, ker je razumel, da ljudje to od predsednika pričakujejo in da je najpomembnejše sporočilo volitev, da so zmagale sile, ki povezujejo, ki gradijo politično enotnost.

Po vnovični izvolitvi bo Borut Pahor funkcijo predsednika opravljal kot četrti predsednik v samostojni Sloveniji po Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku in Danilu Türku.

J. L.

The post Po preštetih 99,98 odstotkih glasov na čelu Slovenije ostaja status quo appeared first on e-Maribor.

Dajanje podpore volivcev oziroma poslancev državnega zbora, v postopku določanja kandidatur za predsednika republike, bo potekalo od 21.8.2017 do vključno 27.9.2017 na predpisanih obrazcih.

Volivec lahko da svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enemu kandidatu, tako da obrazec podpiše pred uradno osebo pristojnega organa. Volivec nato izroči potrjen obrazec podpore izbranemu kandidatu ali njegovemu predstavniku sam.

V skladu z določbami Zakona o volitvah predsednika republike lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci.

Poslanci določajo kandidate s podpisovanjem, najmanj desetih poslancev državnega zbora. Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenem z njihovimi pravili. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata. Dve ali več političnih strank lahko določijo skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh  poslancev državnega zbora ali najmanj tri tisoč volivcev. Volivci lahko določajo kandidate s podpisovanjem. Posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. Predlog kandidature se vloži neposredno pri Državni volilni komisiji najkasneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja.

Brezplačni obrazci za podporo so na razpologo na vseh upravnih enotah. Dosegljivi pa so tudi na spletni strani Državne volilne komisije: tukaj

Volivci, ki so v času zbiranja podpor v bolnišnicah, domovih za starejše, zavodih za invalidne osebe in podobnih zavodih ter osebe na prestajanju zaporne kazni, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihovo istovetnost na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba organa oziroma zavoda. Odgovorna oseba zavoda oziroma organa, pooblasti osebo zaposleno v zavodu oziroma organu (npr: socialno delavko, osebo odgovorno za prijavo prebivališča…).

Volivec tako izpolnjen obrazec podpore pošlje kandidatu ali njegovemu predstavniku. Kandidat oziroma njegov predstavnik pa mora sam poskrbeti, da se podana podpora pošlje tudi upravni enoti, za vpis v računalniško evidenco.

Svojo podporo kandidatu lahko dajo tudi volivci, ki se med potekom roka za zbiranje podpor stalno ali začasno nahajajo v tujini, če svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini.

Volivec prav tako izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije v tujini in izpolnjen obrazec podpore pošlje kandidatu ali njegovemu predstavniku, ta pa poskrbi, da se podana podpora pošlje upravni enoti za vpis v evidenco volilne pravice.

Svojo podporo pa kandidatu lahko dajo tudi bolni in invalidi, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno pred pristojni organ in niso v bolnišnicah, zavodih za starejše in podobnih zavodih, tako, da upravni enoti podajo zahtevo za obisk na domu po telefonu, po e-pošti ali navadni pošti, vendar najkasneje 15 dni pred iztekom roka, ki je določen za predložitev kandidatur. Zdravstvenega stanja ni potrebno dokazovati s kakršnimikoli dokazili, zadošča le navedba volivca.

M. T.

The post V ponedeljek se začnejo zbirati podpisi volivcev v podporo kandidatom za predsednika republike appeared first on e-Maribor.

Skoraj 47 milijonov volilnih upravičencev danes v Franciji voli novega predsednika, ki bo nasledil François Gérard Georges Nicolas Hollanda. Predsedniških kandidatov je 11, zato se pričakuje tudi drugi krog volitev, ki bo predvidoma 7. maja 2017. Štirje kandidati lahko resno posežejo v izid volitev. Po javnomnenjskih anketah so skoraj izenačeni: konservativec Francois Fillon, skrajna desničarka Marine Le Pen, sredinski Emmanuel Macroni in levičar Jean-Luc Melenshon.  Izid volitev je izredno negotov. Ankete kažejo, da se bosta v drugi krog uvrstila Le Penova in Macron.

Le Penova zagovarja socialno državo, znižala bi upokojitveno starost na 60 let, ostro nasprotuje priseljevanju, okrepiti želi policijo in povečati izdatke za obrambo. Je evroskeptik. Pripisujejo ji velike možnosti, da pride v drugi krog.

Macroni se najbolj zavzema za članstvo v Evropski uniji. Kot Le Penova bi okrepil policijo, sicer pa bi znižal davke na dobiček in s soglasjem delavcev podaljšal delovni teden.

V Franciji so izredne razmere zaradi že izvedenih terorističnih akcij od novembra 2015 in grožnjami ter strahom pred novimi terorističnimi akcijami. V takšnem ozračju ob poostrenih varnostnih ukrepih potekajo volitve predsednika.  Za varnost bo danes skrbelo več kot 50.000 policistov, ob pomoči 7000 vojakov, ki so del varnostne operacije. Po četrtkovem terorističnem napadu, ko je napadalec na Elizejskih poljanah ubil policista, so pristojni v Parizu vsakemu volišču ponudili možnost dodatnega varovanja.

Volišča bodo v večjih mestih odprta do 20.00 ure, drugje pa do 19.00 ure. Izide prvih vzporednih volitev pričakujemo po 20.00 uri.

Skoraj 47 milijonov volilnih upravičencev danes v Franciji voli novega predsednika, ki bo nasledil François Gérard Georges Nicolas Hollanda. Predsedniških kandidatov je 11, zato se pričakuje tudi drugi krog volitev, ki bo predvidoma 7. maja 2017. Štirje kandidati lahko resno posežejo v izid volitev. Po javnomnenjskih anketah so skoraj izenačeni: konservativec Francois Fillon, skrajna desničarka Marine Le Pen, sredinski Emmanuel Macroni in levičar Jean-Luc Melenshon.  Izid volitev je izredno negotov. Ankete kažejo, da se bosta v drugi krog uvrstila Le Penova in Macron.

Le Penova zagovarja socialno državo, znižala bi upokojitveno starost na 60 let, ostro nasprotuje priseljevanju, okrepiti želi policijo in povečati izdatke za obrambo. Je evroskeptik. Pripisujejo ji velike možnosti, da pride v drugi krog.

Macroni se najbolj zavzema za članstvo v Evropski uniji. Kot Le Penova bi okrepil policijo, sicer pa bi znižal davke na dobiček in s soglasjem delavcev podaljšal delovni teden.

V Franciji so izredne razmere zaradi že izvedenih terorističnih akcij od novembra 2015 in grožnjami ter strahom pred novimi terorističnimi akcijami. V takšnem ozračju ob poostrenih varnostnih ukrepih potekajo volitve predsednika.  Za varnost bo danes skrbelo več kot 50.000 policistov, ob pomoči 7000 vojakov, ki so del varnostne operacije. Po četrtkovem terorističnem napadu, ko je napadalec na Elizejskih poljanah ubil policista, so pristojni v Parizu vsakemu volišču ponudili možnost dodatnega varovanja.

Volišča bodo v večjih mestih odprta do 20.00 ure, drugje pa do 19.00 ure. Izide prvih vzporednih volitev pričakujemo po 20.00 uri.

The post Francija voli predsednika appeared first on e-Maribor.