Na Policiji je vse več problemov. Poleg nezakonitega imenovanja Senada Jušića za Generalnega direktorja policije, se nekatere uslužbenke prevažajo kar s s protokolarnimi vozili?

V naše uredništvo smo prejeli novo anonimko z vrha policije. Objavljamo jo v celoti.

Po podatki vira iz policije so bili namreč zoper Senada Jušića v času njegovega imenovanja za v.d. Generalnega direktorja policije (v nadaljevanju  GDP) v teku notranjevarnostni postopki (v nadaljevanju NVP), kar pomeni, da ob izvedenem varnostnem preverjanju premestitev Senada Jušića ne bi bila mogoča oziroma ne bi bilo mogoče njegovo imenovanj za GDP.

Šušmarjenja glede zamenjav v policiji

Takrat je Sektor za notranje preiskave in integriteto (SNPI) vodil Višji policijski inšpektor Robert Jakopič. Kmalu po tem, ko je bil Senad Jušič imenovan za vršilca dolžnosti GDP, je bil Robert Jakopič, pod katerim so se zoper Senada Jušića vodili NVP, zamenjan oziroma prestavljen na drugo delovno mesto, na delovno mesto Vodje sektorja za notranje preiskave in integriteto pa je bil ponovno imenovan Boris Praznik (slednji je bil že v predhodnem obdobju vodja tega sektorja in je bil zaradi nepravilnosti – ugotovljenega velikega števila odprtih in celo več let trajajočih postopkov zoper policiste – premeščen v Upravo za informatiko in telekomunikacije MNZ). Posledično se postavlja vprašanje, ali je ponovna premestitev Borisa Praznika za Vodjo SNPI povezana z notranjevarnostnimi postopki zoper Senada Jušića oziroma njihovim hitrim zaključevanjem. NVP zoper Senada Jušića so bili namreč zaključeni kmalu po prihodu Borisa Praznika na delovno mesto vodje SNPI. 

Vodenje NVP v policiji naj bi bilo prirejeno za potrebe nadzora policistov, saj se z odprtjem NVP zoper določenega policista le temu onemogoči napredovanje oziroma premestitev na višje delovno mesto, pa tudi obratno. V primeru posameznikov, ki so všečni tisti struji, ki trenutno obvladuje policijo, se NVP-ji ekspresno zaključijo brez ugotovitev napak, četudi gre v ozadju za hude kršitve in odklonska ravnanja. Pravilnik o notranji varnosti v policiji namreč ne določa formalnih pravil v zvezi z vodenjem tovrstnih postopkov in tako tudi ne maksimalnega časa trajanja posameznega NVP. Edina usmeritev pravilnika je, da se NVP vodi toliko časa, kolikor časa je to potrebno, pri čemer je celo običajno, da se NVP zoper določenega policista uvede na podlagi anonimne prijave oziroma na podlagi neizkazanih in celo neresničnih navedb (klevete), pri tem pa posameznik, zoper katerega se uvede NVP, niti ne ve, da tak postopek zoper njega teče (ne more se braniti) oziroma v primeru prijave na razpisano delovno mesto ne opravi notranjevarnostnega preverjanja in torej ne more napredovati.

Majo Cipele vozili kar s s protokolarnimi vozili?

Skrb vzbujajoče je dejstvo, da inšpektorji SNPI notranjevarnostne postopke opremijo s stopnjo tajnosti in s tem onemogočijo nadzor nad vodenjem teh postopkov, saj se nadzorovana oseba, kadar je seznanjena z NVP, ker oziroma če je vabljena na razgovor, ne more seznaniti z vsebino postopka oziroma izvedenimi aktivnostmi ter pridobljenimi podatki, in tega ne more doseči niti preko informacijskega pooblaščenca. Pravilnik o notranji varnosti v policiji je namreč nedorečen, splošen in si ga inšpektorji SNPI razlagajo po potrebi, odvisno od tega zoper katero osebo je bil NVP uveden. Tako je bil v Tarči prikazan primer Maje Ciperle, ki je zaposlena kot vodja Sektorja za odnose z javnostmi v Službi generalnega direktorja policije. Kot je bilo prikazano v Tarči, so Majo Ciperle vozili uslužbenci CVZ s protokolarnimi vozili in na način kot to velja za varovane osebe, četudi to ni bila in uporaba protokolarnih vozil ni povezana z njenim delovnim mestom in delom. Zoper njo uvedeni NVP naj bi se ekspresno hitro zaključil in naj ne bi pokazal nobenih nepravilnosti, čeprav so te evidentne. Ker pa je Maja Ciperle, žena Igorja Ciperleta, ki je namestnik GDP, zanjo očitno veljajo drugačna pravila oziroma se zanjo Pravilnik o notranji varnosti v policiji razlaga povsem drugače kot za policiste, ki niso tako blizu GDP-ja.

The post Anonimka. Kako so navadno uslužbenko na GPU, policisti vozili kar s protokolarnimi vozili? appeared first on e-Maribor.

Podjetje Marprom, upravljavec smučišča in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju in Arehu, išče nove sodelavce za zimsko sezono 2024/2025. Na voljo je 33 prostih delovnih mest različnih profilov, ki ponujajo priložnost za razgibano in dinamično delo v čudovitem okolju Pohorja.

Prosta Delovna Mesta

Žičničar 1: 6 mest

Žičničar 2: 10 mest

Žičničar 3: 10 mest

Vzdrževalec 2: 2 mesti

Blagajnik 2: 5 mest

Zaposlitev je predvidena za določen čas, z možnostjo podaljšanja, kar omogoča stabilnost in nadaljnji razvoj kariere.

Kako se Prijaviti

Če vas zanima delo v smučarskem okolju in želite postati del naše ekipe, vas vabimo, da svojo prijavo z vsemi potrebnimi dokazili pošljete na zaposlitev@marprom.si najpozneje do 8. novembra 2024.

Dodatne Informacije

Za podrobne informacije o delovnih nalogah in pogojih zaposlitve obiščite Karierni center Skupine JHMB na tem linku.

Ne zamudite priložnosti za delo v enem izmed najbolj priljubljenih zimskih središč v Sloveniji!

The post Zaposlitev na Pohorju – Pridružite se Ekipi Marprom! appeared first on e-Maribor.

Golobova vlada in njeni ministri so junija na zaupanje zaposlili  kar 55 ljudi. In zanimivo, Socialni demokrati, ki imajo trikrat manj ministrstev kot Gibanje Svoboda, so zaposlili skoraj toliko ljudi kot Gibanje Svoboda. Med njimi tudi Jerneja Štromajerja, ki jebil v času Šarčeve vlade že državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in takrat zmerjal ljudi, ki praznujejo božič z “umazanimi živalmi”.

Rekorderka po zaposlitvah na zaupanje je nedvomno stranka SD. V okviru štirih ministrstev, ki jih obvladuje stranka SD, so prvem mesecu vladanja zaposlili kar 23 ljudi. Med zaposlenimi je veliko takšnih, ki so za stranko kandidirali na parlamentarnih volitvah, a niso bili izvoljeni. Za razliko od recimo Gibanja svoboda, ki ima 11 ministrstev in kabinet predsednika vlade, je na zaupanje političnih funkcionarjev zaposlila 25 oseb.

Kabinet predsednika Vlade RS Roberta Goloba (GS) − tri zaposlitve:

Urška Gaber, Laura Miklič, Jasna Tatalovič

Gospodarski minister Matjaž Han (SD) − šest zaposlitev: 

Martina Rauter, Jernej Štromajer, Klemen Mesarec Hercog, Nastja Trajkovič, Luka Goršek, Tadej Cmerekar Komar

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (SD) − šest zaposlitev:

Tjaša Žgavec, Tripković Manca Zemljič, Blaž Zgaga, Andraž Melanšek, Anja Aleksič, Katjuša Laznik

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon (SD) − pet zaposlitev:

Kezunovič Krašek Maj, Kotur Milica, Grašič Neva, Bole Patrik, Windischer Daša

Minister brez listnice Aleksander Jevšek (SD) − pet zaposlitev:

Simon Švarc, Dejan Prešiček, Vlasta Stojak, Igor Isajlovič, Tanja Vrzić

Minister za obrambo Marjan Šarec (GS) − pet zaposlitev:

Erdani Matic, Majcen Uršula, Vrhovnik Nika, Zorman Macura Janja, Zupančič Selma

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (Levica) − štiri zaposlitve:

Anže Dolinar, Maja Tašner Vatovec, Ana Marinšek, Sašo Furlan

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan (GS) − štiri zaposlitve:

Tjaša Vidic, Andreja Čmaj Fakin, Sandra Kašca, Aleš Šabeder (ni več zaposlen v kabinetu ministra)

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh (GS) − tri zaposlitve:

Horvat Špela, Kobe Inge, Sever Maja

Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) − tri zaposlitve:

Nina Ukmar, Mihael Kelemina, Kim Komljanec

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik (GS) − tri zaposlitve: 

Bojana Bavec, Nika Benedik, Sabina Nemec

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer (GS) − tri zaposlitve:

 Kristina Sever, Jernej Pavlič, Tanja Šarabon

Finančni minister Klemen Boštjančič (GS) − dve zaposlitvi v kabinetu:

Klemen Babnik − Javni uslužbenec ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v ministrstvu za infrastrukturo. Javni uslužbenec je začasno premeščen z ministrstva za infrastrukturo na ministrstvo za finance, in sicer od 2. 6. 2022 do prenehanja opravljanja funkcije ministra za finance Klemna Boštjančiča, vendar ne dlje kot do vključno 1. 6. 2024.

Gordana Pipan − Javna uslužbenka ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na ministrstvu za infrastrukturo. Javna uslužbenka je začasno premeščena z ministrstva za infrastrukturo na ministrstvo za finance, in sicer od 20. 6. 2022 do prenehanja opravljanja funkcije ministra za finance Klemna Boštjančiča, vendar ne dlje kot do vključno 19. 6. 2024.

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan (GS) − ena zaposlitev:

Marko Maver

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko (GS) − ena zaposlitev:

Dejan Süč – vodja kabineta ministrice

Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič (GS) − brez zaposlitev

V obdobju od 1. junija 2022 do 29. junija 2022 ni bila realizirana nobena zaposlitev.

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar (GS) − brez zaposlitev

Od 1. junija 2022 pa do 29. junija 2022 ministrica v svojem kabinetu ni zaposlila nikogar.

Minister za Slovence po svetu Matej Arčon (GS) − brez zaposlitev

V uradu ni zaposlitev, vezanih na zaupanje ministra.

Res “odlični” kadri?

The post Poglejte kdo vse dela v vladi Roberta Goloba na zaupanje ministra! Med njimi tudi Jernej Štromajer. appeared first on e-Maribor.

Odkar je predsednica Državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič, so v kabinetu zaposlili kar šest ljudi, štirje od njih so svetovalci. Kaj točno delajo, ve bolj malo ljudi.

Trenutno je v kabinetu predsednice Državnega zbora zaposlenih deset ljudi, šest jih je službo dobilo za določen čas.

Prav neverjetno pa je, da je kot šefico svojega kabineta, zaposlila kar svojo poslovno partnerico, Majo Jensterle, solastnico njunega skupnega podjetja Ipsilaw d.o.o. Druga solastnica je namreč kar predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Podjetje sta namreč Urška in Maja, pred volitvami vodili skupaj.  Kot vodja kabineta predsednice državnega zbora je z nazivom višja sekretarka, Maja Jenstrle, uvrščena v 55. plačni razred in bo prejemala 3661 evrov bruto plače.

A no svetsko, če teposlovnaparnerica in bestica v službo vzame? Tako, preko reda, jasno. pic.twitter.com/LIx0xuS3x6

— brutusReloaded (@brutus91101394) July 19, 2022

The post Saj ni res, pa je! Se je predsednica DZ “snela s ketne”? Poglejte koga je zaposlila. appeared first on e-Maribor.

V današnji Tarči bodo govorili koga je bivša vlada zaposlila in kaj bo Golobova vlada naredila s temi seznami. Kot bi bil na čelu vlade še vedno Janez Janša.

V Tarči gre za linč kadrov vlade Janeza Janše?

Oddaja Tarča, tako kot vedno razburja in kot kaže ne bo nič drugače tudi tokrat. V današnji bodo na udaru seznami zaposlitev, ki so jih morala ministrstva po naročilu predsednika vlade Roberta Goloba pripraviti takoj ob prihodu na položaje. Pripraviti so morali spisek vseh kadrovskih sprememb od 1.1.2020 do 1.6.2022. To pomeni, da so pod drobnogled vzeli vse zaposlitve zadnjih dveh mesecev Šarčeve vlade in vse zaposlitve iz časa Janše vlade. Je pa zanimivo, da se brutalnih zaposlitev Golobove vlade ne bodo niti dotaknili.  

»Iz javnih napovedi o vsebini Tarče je razvidno, da bo oddaja namenjena linču ter diskreditaciji posameznikov, ki so tako ali drugače sodelovali z ali v vladi Janeza Janše. V stranki SDS smo se odločili, da pri tovrstnem pogromu ne nameravamo sodelovati. Koncept oddaje, ki nam je bil predstavljen ob povabilu vanjo, je bil zastavljen povsem drugače kot je mogoče razbrati iz sedaj objavljenih javnih napovedi,« je odločitev največje opozicijske stranke komentirala vodja poslanske skupine Jelka Godec.

2/2
V @strankaSDS smo se odločili, da pri tovrstnem pogromu ne nameravamo sodelovati. Koncept oddaje, ki nam je bil predstavljen ob povabilu vanjo, je bil zastavljen povsem drugače kot je mogoče razbrati iz sedaj objavljenih javnih napovedi.

— Jelka Godec (@jelka_godec) June 16, 2022

The post Jelka Godec (SDS): Pri “linču” v Tarči ne bomo sodelovali? appeared first on e-Maribor.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, ponovno poziva prevajalce za ustno in pisno prevajanje iz paštu, hindujskega, kašura, eritrejskega, litvanskega, vietnamskega in tibetanskega jezika v slovenski jezik, naj podajo vlogo za sklenitev pogodbe o avtorskem delu za prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani.

Zainteresirani prevajalci lahko vloge pošljejo najkasneje do 1. septembra 2020.

Zainteresirani prevajalci morajo poslati:

• pisno vlogo za prevajanje za potrebe Policije, na kateri so navedeni: naslov in telefonska številka, na kateri je prevajalec dosegljiv 24 ur na dan, EMŠO, davčna številka, davčna izpostava ter številka osebnega računa, enota in naslov banke (obrazec v priponki),
• če je prevajalec s. p., je treba priložiti izpis iz AJPES-a,
• izjavo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• ustrezno dokazilo o pisnem in ustnem znanju jezika, ki ga prevaja,
• izjavo, da niso davčni zavezanec, ali fotokopijo odločbe, iz katere je razvidno, da imajo status davčnega zavezanca,
• izjavo, da zagotavljajo prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, nedeljami, prazniki in dela prostimi dnevi,
• izjavo, da se na potrebo po prevajanju lahko odzovejo v dveh urah,
• potrdilo ali izjavo, da so nekaznovani in niso v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen, in da dovoljujejo Ministrstvu za notranje zadeve preverjanje izjave in pridobitev podatkov iz uradnih evidenc,
• podpisano izjavo o seznanitvi s Kodeksom ravnanja tolmača oziroma prevajalca v policijskih postopkih in pri opravljanju del za Policijo (št. 007-496/2013/57 z dne 22. 11. 2019).

Prevajalec mora znati paštu ali hindujski ali kašura ali eritrejski ali litvanski ali vietnamski ali tibetanski jezik in slovenski jezik.

Z izbranimi prevajalci bo sklenjena pogodba o avtorskem delu, višina honorarja bo znašala 43,08 evra bruto za uro ustnega prevajanja in 25,80 evra bruto za obračunsko stran pisnega prevoda. Za obračunsko stran pisnega prevoda se šteje 1500 znakov brez presledkov.

Okvirna pogodbena vrednost pogodbe o avtorskem delu bo znašala 10.000,00 evra bruto. Prav tako bo prevajalec upravičen do povračila prevoznih stroškov za prihod na kraj prevajanja in nazaj v višini kilometrine, ki se v skladu z veljavnimi predpisi določi v višini 30 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak prevoženi kilometer.

Na podlagi 31.a člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20) morajo prevajalci pred podpisom pogodbe opraviti osnovno usposabljanje za obravnavo in varovanje tajnih podatkov, preden podpišejo izjavo o seznanitvi s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov. Pogodba o avtorskem delu bo sklenjena do sklenitve pogodbe na podlagi izvedenega javnega naročila, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2020.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Ministrstvo za notranje zadeve in policija ponovno iščeta prevajalce appeared first on e-Maribor.

Mestna uprava se čisti, metla, na kateri piše SMC naj bi pridno pometala. Problemi se kopičijo, a prva letošnja seja, naj bi bila šele februarja.

Kakšne bodo plače na novo zaposlenih?

Novi direktor mariborske mestne uprave je, kot se je napovedovalo že dalj časa, Boris Železnik, dobival bo 3661 evrov bruto plače. Prav gotovo več, kot je dobival plačo na položaju komandirja Policijske postaje Ptuj. Ta je delovno mesto zasedel včeraj, na njem pa zamenjal dosedanjo v. d. direktorja Matejo Cekić, ki bo odslej delo opravljala v uradu za komunalo, promet in prostor. Arsenovič je zaposlil še dva svetovalca, ki bosta županu očitno v veliko pomoč Igorja Leskovarja in “spornega” Matjaža Štandekerja z 1044 evrov bruto plače ter Jelko Vrečko z 2033 evrov bruto plače zaposleni so za določen čas do 30. junija 2019. Službo sta dobili tudi Romana Rožman, ki bo kot svetovalka prejemala 1545 € bruto in Barbara Mikuš Marzidovšek, kot višja svetovalka, ki bo prejemala 2033 evrov bruto. Upajmo seveda, da bodo ženske znale pravilno svetovati županu in mu bodo v pomoč. Predvsem pa, da jim ne bo treba za vsako zadevo klicati na pomoč Ljubljano.

Preberite tudi: Neverjetno! Kakšni ljudje prihajajo v novo službo na občino Maribor?

Fištravec in Pelko bi rada nadomestilo

Ob novih zaposlitvah bo mariborska občina imela strošek tudi s plačilom trimesečnega nadomestila osebnega dohodka za bivšega župana in podžupana, Andreja Fištravca in Saša Pelka. Kot sporočajo z občine, bosta, če bo mestni svet njun predlog odobril, prejemala 80 odstotkov plače. Mestni svet bo o tem odločal šele v začetku februarja, ko se bo predvidoma sestal na svoji drugi seji. Te bodo po novem ob ponedeljkih in ne več v četrtek. In zakaj bo druga seje šele februarja? Očitno bo januarja treba prevetriti še kakšne kadre po volji župana.

Glede podžupanov še nič

Koliko podžupanov pa bo imel Saša Arsenovič, pa se zaenkrat še ne ve. Upajmo le, da glede tega ne bo potrebno za dovoljenje vprašati v Ljubljano. Kot je župan dajal, most med Mariborom in Ljubljano je že zgrajen.

vir. Večer

M.G.

The post Kakšne bodo plače na novo zaposlenih ljudi na MOM? appeared first on e-Maribor.