Nekatere zgodbe, ki prihajajo na plano o grozodejstvih, ki jih je počela komunistična oblast med in po vojni, so skoraj neverjetne. Ta zgodba sicer ne prihaja iz Slovenije, ampak iz avstrijske Koroške, iz Pliberka, kjer pa so po koncu vojne leta 1945, prav tako pustošili in pobijali nedolžne ljudi, slovenski partizani.

17. 5. 1945 je bila v okviru pokola v Pliberku na Spodnjem Koroškem pošastno umorjena slovenska deklica Frida Paulitsch (Pavlič). Stara je bila komaj 17 let. Bila je odločno dekle in se ni kar tako hotela pokoriti in podrediti partizanom.

Partizani, ki so bili pijani od zmage, so vsakogar, ki se jim ni pokoril mučili, preganjali, zapirali in ubili. Tudi nesrečno dekle Frido so razglasili za vohunko. In kar 42 (prav ste prebrali – dvainštirideset) partizanov jo je grozljivo mučilo in brutalno posililo. Krvoločni partizani so jo nato mučeno odpeljali v gozd in jo ubili.

A to še ni bilo dovolj- Razkosali so jo in nato skuhali ter pojedli v golažu, ki so ga postregli močno začinjenega s soljo, poprom in papriko, da se ničesar ne bi čutilo. 40 let po izginotju 17-letne hčerke Friede, za katero ni nihče vedel kje je in kje je končala, je njena mati Maria Paulitsch nekega dne prejela pismo, naslovljeno na njeno ime, brez pošiljatelja, v katerem napiše priznanje o pošastnem zločinu in umoru svoje hčere. Pismo je poslal duhovnik P. K., ki se mu je partizan, ki je osebno sodeloval pri tem gnusnem zločinu, priznal in na smrtni postelji povedal, kaj je storil.

Duhovnik sam ni poznal družine umorjene deklice, pismo pa je naključno poslal gospe Mariji zgolj zaradi istega priimka, v upanju, da se bo tako razjasnila skrivnost izginotja nesrečne deklice, ne da bi vedel, da ga pošilja prav materi mučene, posiljene in umorjene deklice, ki je svoje življenje končala na tako zverinski način.

STARA JE BILA KOMAJ 17 LET. Grozljivo jo je mučilo in brutalno posililo 42 partizanov.

17. 5. 1945 je bila v okviru pokola v Pliberku na Spodnjem Koroškem pošastno umorjena slovenska deklica Frieda Paulitsch (Pavlic). Stara je bila komaj 17 let.
Ni se hotela pokoriti in… pic.twitter.com/EPlnJef4Wi

— huda jama 1945 (@hudajama1945) August 23, 2025

Človek bi si mislil, da je že videl vrhunec vsega zla, ki si ga je človeški um sposoben zamisliti, da hujšega ni in ga ne more biti! Žal nas ta pošastni zločin, ki nam ledi kri v žilah, spominja, da zlo ne pozna meja krutosti pri komunistih.

In da je zločin še večji,  so krvoločni komunisti po vojni na partizanski spomenik vklesali ime Friede Paulitsch kot žrtev nacistov. 

Po portalu Crodex.net

The post Kako je 42 partizanov grozljivo mučilo in posililo 17-letno Frido? Po tem pa so jo še skuhali in pojedli appeared first on e-Maribor.

Skupnega števila mrtvih zaradi komunističnega nasilja v Sloveniji ne bomo nikoli točno vedeli. Številke se gibljejo med 50.000 in 100.000 ljudmi. Večinoma nedolžnih, tudi golorokih žensk in otrok. A niti za en zločin ni nihče odgovarjal.

Na podlagi likvidacijskih seznamov so komunisti na- silno udirali v hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih umorili kar na domu. Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene, dekleta, otroci in celo – dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri Velikih Laščah, iz izjav prič iz Tuhinjske doline in od drugih krajev vidimo, da so imeli komunisti ponekod kar prave človeške klavnice, kjer so mučili in pobijali svoje žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo popisane dogodke med komunistično revolucijo, nam popolnoma zanesljive priče podajajo isto sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi njim neljube osebe. Po približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini pomorili nekako do jeseni 1. 1941 kakih tri tisoč oseb, da si ni bilo nikjer niti najmanjšega oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so pobijali v ljudi v krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in ne Slovenskega domobranstva, kot n.pr. v Tuhinjski dolini.

Kakor v vseh komunističnih revolucijah, tako so tudi v Sloveniji (in to med tujo okupacijo!) skušali s terorjem in masovnimi umori prestrašiti prebivalstvo, da bi se ne upalo upreti komunističnemu nasilju. V komunističnem arhivu v Ljubljani so našli kartoteko karakteristik, ki so jih komunisti sestavljali, in sezname oseb, ki so bile določene za likvidacijo. V Ljubljanski pokrajini, to je v onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani in ki je štel nekako 300.000 prebivalcev, je bilo od komunistov določenih nekako 50.000 – reci in piši: petdeset tisoč – oseb za umoritev (“likvidacijo”).

Nad slovenski narod so tako od leta 1941 naprej prišli strahotni dnevi. Če kje vaščani niso dajali komunistom, kar so ti zahtevali, so jim požgali hiše, vse izropati in ljudi pobili; če so pa primorani podpirati komunistične tolpe, sta pa oba okupatorja zaradi tega izvajala strahotne represalije. Kamor se je slovenski človek obrnil, mu je grozila – smrt.

Največja znana morišča v Sloveniji:

• Kočevski Rog (okolica Kočevja):
  Ena največjih morišč, kjer je bilo v breznih in kraških jamah pobitih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov. Najbolj znana sta brezna v Rogu in okolici.

• Teharje pri Celju:
  V taborišču Teharje so zbirali zajete domobrance in civiliste, nato pa jih množično vozili na morišča (npr. Huda jama). Velja za enega največjih centrov povojnih pobojev.

• Huda jama (Barbara rov pri Laškem):
  Najbolj znano morišče, kjer so leta 2009 odkrili posmrtne ostanke več kot 1.400 ljudi, dejansko pa naj bi jih bilo več tisoč.

• Celjsko območje (Pečovnik, Teharje, Hudinja):
  Številna morišča in prikrita grobišča v okolici Celja.

• Maribor in okolica:
  Več prikritih grobišč (npr. Dobrava pri Mariboru), kjer je končalo na tisoče vojnih ujetnikov, ter na Hočkem Pohorju, kjer je bilo v brezna zmetanih in ubitih na stotine ljudi. Tudi nedolžnih domačinov.

• Ljubljana in okolica (Šentvid, Žale, Podutik):
  V vojašnicah v Šentvidu so zbirali ujetnike, ki so bili nato usmrčeni ali odpeljani drugam.

• Druga večja grobišča: pri Slovenj Gradcu, na Pohorju, v okolici Kranja, na Primorskem (npr. Bazovica pri Trstu, čeprav že zunaj današnje Slovenije).

Nikoli obsojeni, nikoli procesirani, nikoli zaprti. To so glavna imena ljudi, ki so soodgovorni za številne komunistične morije po Sloveniji.  Glavni slovenski nosilci odgovornosti so bili Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Ivan Maček – Matija, Franc Leskošek – Luka in Mitja Ribičič.

In ko potujemo po Sloveniji imamo še danes kraje, ceste in ulice poimenovane po teh komunističnih klavcih. V Mariboru imamo tako še vedno Trg Borisa Kidriča in Kardeljevo cesto.

vir: hrvaško društvo za spomin na žrtve vojnih in povojnih zločinov (http://www.safaric-safaric.si)

The post Komunisti so načrtno uničevali kleni slovenski narod. Številke likvidacij so neverjetne. appeared first on e-Maribor.

Na portalu e-maribor.si, bomo mesečno objavljali najokrutnejše zločine, ki so jih zagrešili partizani in komunisti med in po drugi svetovni vojni. Za zgodovino in za zanamce. Naj se to nikoli več ne ponovi. Danes pišemo o Hudi jami!

V jami Barbara rov pri Laškem, se je po drugi svetovni vojni leta 1945 zgodil partizanski zločin nad civilisti, domobranci in vojnimi ujetniki, ki so jih takratni krvoločni partizani pobili in žive zakopali oz. zabetonirali za enajstimi pregradami v rovu. Med njimi je bilo tudi veliko žena in otrok.

Gre za jašek Barbara, globok 40 metrov in premera sedem metrov. Ljudi so po 300-metrskem predoru pripeljali na rob jaška in jih, zvezane, preprosto pahnili v globino. Lažne so informacije, ki so jih slovenski javnosti posredovali po odkritju Hude jame, naj bi bili uporabljali plin. Ljudi so žive pahnili v globino in tisti, ki so umrli zaradi padca, jim je bilo prizaneseno z nepopisnim trpljenjem. V vodoravnem jašku, tistem, ki smo ga videli na TV, so ljudi ubijali tako, da so po trije morali leči na trupla, potem pa so jih usmrtili. In tako spet naslednje tri. Skupaj je bilo v enem jarku skoraj 500 ljudi. V jaške so tako zmetali tudi okoli tri tisoč živih ljudi. Tak način usmrtitve, ki je dejansko najkrutejši način usmrtitve v drugi svetovni vojni, so uporabljali partizani, pripadniki 3. brigade slovenske divizije KNOJ.

Očividec povojnih pobojev je izjavil, da so potem, ko so Avstrici vračali ljudi, ki so po vojni hoteli pobegniti v tujino zajeli in vrnili nazaj komunistom, ki pa so tudi z nedolžnimi ljudmi, delali hujše, kot z živino.  V Barbara rov so krvoločni komunisti vozili ljudi vsak teden, vsako noč. Žrtve, med njmi so bili tako  moški, kot ženske in celo otroci, naj bi komunisti kar žive zmetali v brezna. V enem takem breznu naj bi bilo kakih 3000 žrtev. Potem pa so komunisti v ta brezna zmetali še bombe. Zatem pa, ko so jašek napolnili s trupli in še živimi ljudmi, kar zazidali. Kot je dejal očividec, naj bi tako v jaške Hude jame spravili okoli 7000 ljudi. 

Morilci, ki so morili v Hudi Jami, so pripadali so 3. brigadi slovenske divizije KNOJ. Ujetnike so v nočnih urah s tovornjaki pripeljali iz taborišča Teharje pri Celju. Tovornjaki so se ustavili nekaj sto metrov pred rudnikom, ujetnike so napotili v rov in jim pred moriščem ukazali, naj se slečejo do golega. Morali so poklekniti pred jašek, morilci so jim namerili v zatilje in jih po strelu zvrnili v jašek. Njihova oblačila in osebne dokumente so pobrali ter odnesli nazaj v taborišče, kjer so jih uničili. Ko je bil jašek poln, so morilci zadnje skupine ujetnikov ubili kar v rovu. Ena od prič pravi, da je vojak gnal po pet ali šest ujetnikov v rov. Tam so bili že mrtvi, zloženi kot polena drug na drugega in drug zraven drugega so se morali trije, ki so še čakali na smrt, s trebuhom uleči nanje. En vojak pa jih je postrelil. Nekatera trupla so bila zvezana z žico, številnim je pa bila glava povsem zdrobljena, kar kaže na to, da so bili nekateri mučeni na okruten način.

Izvajalci pobojev so bili večinoma zelo mladi, iz vrst tistih, ki so jih partizani mobilizirali tik pred koncem vojne. Tako vsaj so izpovedale maloštevilne priče, ki so bile pripravljene govoriti. Po odkritju zločina se je javljalo zmeraj več prič, starih mož, ki jih je sedaj mučila vest. Eden od stražarjev je npr. malo pred smrtjo zaupal svojemu zetu, da si ne more izbrisati podobe mladega Slovenca, ki ga je kleče prosil, naj mu prizanese zaradi njegovih dveh majhnih otrok. Roman Leljak, ki je kot prvi raziskoval zločin v Hudi jami in poskušal spraševati tudi okoliške prebivalce, navaja še nepreverjeno zgodbo o petnajstletni deklici, ki se je z begom rešila pred pokolom in nato po nesrečnem slučaju iskala zaščito pri napačnem človeku, bivšem partizanu. Ta jo je s krampom oslepil, da ne bi mogla še enkrat zbežati, in jo nato živo vrgel v jašek. 

V Hudi jami so ujetniki umirali več dni pic.twitter.com/cOtokLTBXc

— #zate (@vztrajnik) September 18, 2021

A velika partizanska skrivnost o Hudi jami, je bila v samostojni Sloveniji končno odkrita. Po skoraj osmih mesecih odstranjevanja ovir so 3. marca 2009 raziskovalci v rovu naleteli na ogromno belo gmoto, ki ji niso videli konca. Stali so pred množico še nerazpadlih trupel. Niso naleteli na prazne in posušene kosti, kakršne običajno ostanejo od človeka po 65 letih. Naleteli so na trupla, na katerih so bili vidni lasje, nohti, koža, uhlji. Bili so zlepljeni drug na drugega. Zaradi odsotnosti zraka trupla namreč niso razpadla. Izvedenci sodnomedicinske stroke so iz rova iznesli posmrtne ostanke 427 ljudi. Vsi so bili moškega spola, stari med 16 in 60 let. Pri večini so ugotovili strelne poškodbe, večinoma s streli v glavo, pri posameznih pa tudi tope poškodbe glave.

Pričevanje šoferja tovornjaka Jakoba Ugovška, kik je vozil ljudi pred Hudo jamo: Skozi tri dni je večkrat na dan vozil tovornjak s prikolico, poln zajetih domobrancev, med njimi so bili 17–18 letni fantje, iz taborišča Teharje k Hudi jami. Na tovornjakih ni bilo klopi, ljudje so bili naloženi kot drva. Ni pa bil edini voznik, vozili so še drugi trije ali štirje tovornjaki. Vse skupaj je trajalo, kot je povedal, približno tri dni, morda celo skoraj en teden. Vsak večer so peljali dvakrat do trikrat. V svojem tovornjaku s prikolico je peljal vsakokrat 30 ljudi. Od zidanega vhoda so jih potem gnali 320 metrov daleč po vhodnem rovu in nato še 150 metrov dalje do jaška. Tam so se morali sleči in se, kot se zdi, uleči k že mrtvim tovarišem, potem so jih ubili s streli v glavo. To se vidi po lobanjah, ki imajo strelne odprtine. Drugi so umrli po padcu v približno 45 metrov globok jašek. Nekateri pa so ostali živi in so bili nato živi pokopani. Pri nekaterih se vidi, da so se poskušali rešiti. Zadušili pa so se v krvi ali zaradi pomanjkanja kisika.

Po prvih zemeljskih raziskavah (sondiranjih) evidentiranih jam, protitankovskih jarkov in kraških brezen v letu 2006 so dozorele razmere tudi za raziskavo rudniškega jaška. 24. julija 2008 so rudniški reševalci prebili pregrado in naleteli na do vrha napolnjen rov z jalovino. Delo je bilo prekinjeno, že po nekaj tednih pa so delavci z ročnim izkopom in s samokolnicami začeli iznašati material v stranske rove. Dnevno so napredovali po dva metra in pol. Iznesli so 400 kubičnih metrov jalovine. Vmes so naleteli na kar enajst različnih pregrad. Najdebelejša, iz armiranega betona, je bila debela kar 1,2 m.

V temi, ko sem bil osamljen ob truplih in ko sem pobiral s tal razpadajoče dele, ki so padali z polic na tla, sem močno čutil, kot da me njihove duše prosijo, da jih pustim pri miru, naj dokončno ponovno izkrvavijo. Takšen občutek me je preganjal in me še danes preganja. Vse žrtve v Hudi Jami so pretrpele zlo na tem in onem svetu v preteklosti ter si zaslužijo grobove v sedanjosti. Drugače naše duše v prihodnosti ne bodo našle miru.”

In vsi tisti, ki še danes, 80 let po drugi svetovni vojni in 34 let po osamosvojitvi Slovenijo, še vedno častijo partizane naj se preberejo te zgodbe. Takih zgodb je še na tisoče in nikoli ne bodo pozabljene. Tudi zaradi posameznikov, kot so Roman Leljak, Ježe Dežman, Jože Možina in ostali, ter medijev, ki take zgodbe, ki so bile dolga leta zamolčane, redno pišejo in objavljajo. Za zanamca, za povrnitev resnice v zgodovino.

viri: po knjigi Huda jama Romana Leljaka, Nova Slovenska zaveza

The post Najokrutnejši zločini partizanov. Huda jama (pričevanja, video) appeared first on e-Maribor.

Male Danke, katero je pred meseci iskala srbska policija in katera naj bi bila umorjena, še vedno niso našli. Prav tako je v slepo ulico zašla tudi preiskava.

Male deklice policija še vedno ni našla in dejstvo, da je mrtva, se vedno bolj oddaljuje. Srđan Janković, eden od osumljencev umora dveletne deklice Danke Ilić, je sedaj preklical svoje priznanje. Trdi, da je dejanje priznal pod prisilo. Drugi osumljenec, Dejan Dragijević prav tako zanika, da bi ubil deklico, ki je 26. marca izginila v Banjskem Polju pri Boru v Srbiji, piše Kurir.

Dragijević je na prvem zaslišanju po aretaciji 4. aprila kaznivo dejanje priznal in podrobno opisal. Zdaj Dragijević trdi, da otroka usodnega dne na cesti v Banjskem Polju ni videl. Trdi, da je ni dal v vozilo, ni zadavil in ni odvrgel trupla na deponiji. Pri tem je zanimivo predvsem to, da policija ne na vozilu ne v vozilu ne na oblačilih osumljencev ni našla bioloških sledi deklice. Prav tako še vedno niso našli trupla deklice, čeprav so deponijo, kamor naj bi odvrgli truplo, večkrat preiskali. Piše Žurnal24.

V tej preiskavi, očitno nekaj hudo smrdi?

The post Popoln zasuk v preiskavi izginule srbske deklice Danke. Policija nima dokazov? appeared first on e-Maribor.

Kam nas je pripeljala Golobova migrantska politika? Zadnje čase najbolj odmevajo posilstva, ki jih zagrešijo prav migranti, nastanjeni na Viču v Ljubljani. Tam je zaznati tudi povečano število ropov, tatvin in roparskih tatvin. 

Občutka varnosti je, predvsem v Ljubljani, manj. To kažejo tako pripovedi kot številke. V prestolnici policija zaznava porast kaznivih dejanj: center in Vič izstopata po številu ropov, tatvin in roparskih tatvin, v sredo je policija ponovno obravnavala tudi kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. “Zadnje mesece imam pri sebi vedno solzivec, ko se vračam z nočnih zabav, v rokah držim ključe, če bi se morala braniti,” pripoveduje študentka tretjega letnika Fakultete za družbene vede. Piše portal N1.

Čeprav se je število vseh kaznivih dejanj v Ljubljani se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za pet odstotkov. policija pravi, da beleži porast kriminala na ravni celotne države, da pa je število obravnavanih kaznivih dejanj v Ljubljani pod 10-letnim povprečjem.

Na portalu N1so zbrali nekaj izpovedi ljubljanskih študentk:

– Zadnje mesece imam pri sebi vedno tudi solzivec, ko se vračam z zabav. Pa v rokah držim ključe, če bi se morala braniti!

– Temnim ulicam se s kolegicami izogibajo in raje uberejo daljšo pot po bolj obljudenih, osvetljenih in prometnih poteh.

– Moja hči se z nočnih zabav v Ljubljani domov ne bo več hodila sama, pač pa bo ona vstajala ponoči in se vozila po njo.

– Še raje odštejejo kakšen evro več in se z zabave odpravijo s taksijem.

Zanimiv pa je odgovor policije. “Posamezniki še vedno širijo lažno novico in s tem zavajajo in vznemirjajo javnost! Za podkrepitev svojih navedb posamezniki navajajo, da policija tovrstne dogodke prikriva, kar pa ne drži.” 

A policija  je ob zadnjem posilstvu, katerega sta izvedla dva migranta, javnosti dogodek dobesedno prikrila. Razkril ga je šele portal Spletni časopis, po poizvedovanju, ali se je zločin res zgodil. Temu lahko rečemo ščitenje zločincev?

The post Študentka iz Ljubljane: “Zadnje čase imam pri sebi vedno solzivec!” appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Na današnji dan se spominjamo žalostne zgodovine, ki je potekala blizu nas. Srebrenica je namreč kraj žalostnega imena za marsikoga.

A ravno tisti, ki bi na take in drugačne zločine v zgodovini človeštva morali gledati nekoliko drugače in z velike distance, se na družbenih obrežjih pojavljajo, kot največji zagovorniki pravičnosti. To so seveda Socialni demokrati, ki so ponosni nasledniki komunizma.

Seveda je potrebno obsoditi nasilje nad ljudmi, še posebej pokol v Srebrenici, kjer so umirali tako ženske, kot otroci. “Socialni demokrati se poklanjamo spominu na žrtve Srebrenice, genocida, ki je do temeljev pretresel celotno mednarodno skupnost. Srebrenica, tvoja bolečina je alarm, ki zvoni celemu svetu – NIKOLI VEČ!” So zapisali. A dobro bi bilo v tem primeru pomesti pred svojim pragom. Socialni demokrati se namreč nikoli niso poklonili spominu na vse umorjene može ženske, otroke v divjanju komunističnih zveri po koncu druge svetovne vojne.[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VTb2NpYWxuaSUyMGRlbW9rcmF0aSUyMHNlJTIwcG9rbGFuamFtbyUyMHNwb21pbnUlMjBuYSUyMCVDNSVCRXJ0dmUlMjBTcmVicmVuaWNlJTJDJTIwZ2Vub2NpZGElMkMlMjBraSUyMGplJTIwZG8lMjB0ZW1lbGpldiUyMHByZXRyZXNlbCUyMGNlbG90bm8lMjBtZWRuYXJvZG5vJTIwc2t1cG5vc3QuJTNDYnIlM0UlM0NiciUzRVNyZWJyZW5pY2ElMkMlMjB0dm9qYSUyMGJvbGUlQzQlOERpbmElMjBqZSUyMGFsYXJtJTJDJTIwa2klMjB6dm9uaSUyMGNlbGVtdSUyMHN2ZXR1JTIwJUUyJTgwJTkzJTIwTklLT0xJJTIwVkUlQzQlOEMlMjElMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRnF5WnBPS1FFRE0lMjIlM0VwaWMudHdpdHRlci5jb20lMkZxeVpwT0tRRURNJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyMFNvY2lhbG5pJTIwZGVtb2tyYXRpJTIwJTI4JTQwc3RyYW5rYVNEJTI5JTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnR3aXR0ZXIuY29tJTJGc3RyYW5rYVNEJTJGc3RhdHVzJTJGMTY3ODY2OTg1MzgyODI4NDQxNiUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFSnVseSUyMDExJTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Jezni odzivi ljudi so temu primerni:[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VHT0xBWkVOJTIwTU9SSUxTS0ElMkMlMjBtZW5lJTIwJUM1JUExZSUyMHZlZG5vJTIwdG9sZSUyMHByZXRyZXNhJTJDJTIwYmFuZGElMjBwb2t2YXJqZW5jb3YlMjAlRjAlOUYlQTQlQUUlRjAlOUYlQTQlQUUlRjAlOUYlQTQlQUUlRjAlOUYlQTQlQUUlRjAlOUYlOTIlQTklRjAlOUYlOTIlQTklRjAlOUYlOTIlQTklRjAlOUYlOTIlQTklRjAlOUYlOTIlQTklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRmlUZ2tTcG9vZkolMjIlM0VwaWMudHdpdHRlci5jb20lMkZpVGdrU3Bvb2ZKJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyME5vcnRoJTIwJTI4JTQwTm9ydGgzOTE3OTA1MiUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRk5vcnRoMzkxNzkwNTIlMkZzdGF0dXMlMkYxNjc4NzEwNjExNzA0NzAwOTI5JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VKdWx5JTIwMTElMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0UuLi5tb2dvJUM0JThEZSUyMGJpJTIwcmFkaSUyMHBvemFiaWxpJTJDJTIwYW1wYWslMjBuYXJvZCUyMFNsb3ZlbmlqZSUyMHZhbSUyMG5lJTIwYm8lRjAlOUYlOTglODkuLi4uJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZBRk12d0Nsb1ozJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGQUZNdndDbG9aMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBSb21hbiUyMCVGMCU5RiU4NyVCOCVGMCU5RiU4NyVBRSVFMiU5RCVBNCVFRiVCOCU4RiUyMCUyOCU0MFI0NzQyNzgyMDIlMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZSNDc0Mjc4MjAyJTJGc3RhdHVzJTJGMTY3ODcxMDQzODAxNDM1MzQwOCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFSnVseSUyMDExJTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0UlRjAlOUYlOTElODYlRjAlOUYlOTElODdBJTIwc2UlMjBrbGFuamF0ZSUyMG1sYWRpJUM0JTg3dSUyQyUyMGFya2FudSUyQyUyMG1pbG8lQzUlQTFldmklQzQlOER1JTJDJTIwZW5ha28lMjBrb3QlMjBraWRyaSVDNCU4RHUlMkMlMjBrYXJkZWxqdSUyMGluJTIwb3N0YWxpbSUyMHpsbyVDNCU4RGluY2VtJTIwaW4lMjBpenZhamFsY2VtJTIwZ2Vub2NpZG92LiUyMFByb3N0YWxpbmlzdGklQzQlOERuby10aXRvaXN0aSVDNCU4RG5hJTIwYmFuZGElMkMlMjBTVEUlMjBTUkFNT1RBJTIwWkElMjBTTE9WRU5JSk8lMjBJTiUyMFNMT1ZFTkNFJTJDJTIwS0klMjBWQVMlMjBQUklTSUxOTyUyMCVDNSVCRElWSU1PJTIxJTIwU3ByYXZpdGUlMjBzZSUyMGl6JTIwbmElQzUlQTFpaCUyMGRlbmFybmljJTIxJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZucVZWZnZZc1pBJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGbnFWVmZ2WXNaQSUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBBbG9qeiUyMEtvYmUlMjAlMjglNDBrb2JlYWxvanolMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZrb2JlYWxvanolMkZzdGF0dXMlMkYxNjc4NzA0MzM5ODI3Nzk4MDE3JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VKdWx5JTIwMTElMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VVaCUyQyUyMG9kcGVsaml0ZSUyMHNlJTIwdGphJTJDJTIwZGElMjBibyUyMG1pciUyMHYlMjBTbG92ZW5pamklMjBwcmVkJTIwdmFtaSUyMGluJTIwcG9rbG9uaSUyMCUyNnF1b3QlM0Jtb3JpbGNlbSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGU2NKeGQ1MHBHcSUyMiUzRXBpYy50d2l0dGVyLmNvbSUyRlNjSnhkNTBwR3ElM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGcCUzRSUyNm1kYXNoJTNCJTIwRHJhZ2lWJTIwJTI4JTQwVlJVTkRSQUdJQ0ElMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZWUlVORFJBR0lDQSUyRnN0YXR1cyUyRjE2Nzg2OTcyNTI2ODcxNTkyOTYlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUp1bHklMjAxMSUyQyUyMDIwMjMlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0UlRjAlOUYlOTElODYlRjAlOUYlOTElODdIaW5hdmNpJTIxJTIwVm9kc3R2byUyMFNEJTIwcG9kcGlyYSUyMGl6dmFqYWxjZSUyMGdlbm9jaWRhJTIwbmFkJTIwU2xvdmVuY2klMjBpbiUyMG9zdGFsaW5pJTIwbmFyb2RpJTIwaW4lMjBzZSUyMGRydSVDNSVCRWl0ZSUyMHolMjBpenZhamFsY2klMjBnZW5vY2lkYSUyMHYlMjBCSUglMjBpbiUyMHZhYml0ZSUyMCVDNSVCRWVubyUyMHZvam5lZ2ElMjB6bG8lQzQlOERpbmNhJTIwYXJrYW5hJTNEY2VjbyUyQyUyMHYlMjBTbG92ZW5pam8lMkMlMjBkYSUyMHNrdXBhaiUyMHBsZW5pdGUlMjBTTE8lMjBkYXZrb3BsYSVDNCU4RGV2YWxza2ElMjBzcmVkc3R2YSUyQyUyMGluJTIwZGVsYXRlJTIwc3JhbW90byUyMFNsb3ZlbmlqaSUyMGluJTIwU0xPJTIwa3VyZW50b3Zhbmp1JTIxJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZtc2RYRlB1UGN6JTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGbXNkWEZQdVBjeiUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBBbG9qeiUyMEtvYmUlMjAlMjglNDBrb2JlYWxvanolMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZrb2JlYWxvanolMkZzdGF0dXMlMkYxNjc4NzAxOTE2NjA2NDE4OTQ1JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VKdWx5JTIwMTElMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIycW1lJTIyJTIwZGlyJTNEJTIybHRyJTIyJTNFJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkYzbFRvYmdhWlhLJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGM2xUb2JnYVpYSyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBOZW1hcmFtJTIwbGV2aWglMjBpbmRpamFuY292JTIwUG9ub3NlbiUyMERyJUM1JUJFYXZsamFuJUYwJTlGJTg3JUI4JUYwJTlGJTg3JUFFJTIwJTI4JTQwc2FqcGF0ZXZlcyUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRnNhanBhdGV2ZXMlMkZzdGF0dXMlMkYxNjc4NzE1MzU1NDc1MjAyMDQ5JTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0VKdWx5JTIwMTElMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Pogrom nad stranko SD na twitterju. “Hinavci ste!” appeared first on e-Maribor.

V bližini mariborske železniške postaje je v enem od stanovanj prišlo do umora. Partner naj bi svoji partnerici vzel življenje. 

V centru mesta v bližini železniške postaje je v enem od stanovanj večstanovanjske hiše prišlo do kaznivega dejanja, v katerem je ena oseba izgubila življenje. Na pomoč so bili poklicani tudi reševalci. Poroča spletni Večer.

Kraj zločina, slika lokalec.si

Neuradno naj bi moškega, osumljenega kaznivega dejanja, policisti že pridržali. Žrtev naj bi bila njegova partnerica.

kraj zločina, slika: lokalec.si

The post Izredna novica. Zločin sredi Maribora. Moški naj bi umoril partnerico? appeared first on e-Maribor.

Danes praznujejo tisti, ki so se borili proti okupatorju, a so kasneje sami počeli grozodejstva drugače mislečim. Najhujša med njimi pa je bila Milka Planinc. Pričevanje o njenih zločinih ni za občutljive.

Največja klavka slovenskega naroda – Milka Planinc

Vsako leto tisti, ki jim samostojna Slovenija ni bila intimna opcija, organizirajo številne prireditve, ki slavijo rdečo zvezdo in komunistični režim. O strahotah množičnih pobojev se ne govori. Prav zato vas vsako leto, 27. aprila na grozodejstva spominja portal e-maribor.si. Tokrat so tu pričevanje iz Kočevskega Roga, kjer so partizani po nalogu komunistične partije po drugi svetovni vojni dobesedno poklali več deset tisoč ljudi. Prednjačila pa je črna vdova Milka Planinc.

V hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo, je Zoran Božić objavil tekst z naslovom Kočevski Rog – nekaznovani genocid oziroma Strahote Kočevskega Roga hlepijo po resnici. Tako je zapisal: “Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo, nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim “specialisti”, končali, so žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve pa pustili umreti v neznosnih bolečinah.

Simo Dubajić

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi. Z vlaki so nesrečnike prepeljali  v Kočevje (po nekaterih podatkih med 5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 celo predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Milka Planinc

Kot navaja avtor, se je komisarka pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti hrvaški možgani”. Milja je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Pri vseh vrstah zverinstva so prednjačile tovarišice partizanke. Na žrtvah obeh spolov so ugašale cigarete in z ožarjenim železom žgale najbolj občutljive dele telesa, še posebej splovila in bradavice na prsih. Ženskam so skozi spolni organ z bajonetom izrezovale in trgale maternice, ter jih nato žrtvam tlačile v usta in jih tako dušile. Na ukaz komisarke Milje so partizanke koščke bodeče žice za vezanje rok sadistično zabijale skozi spolni organ v sečnico. Nosečnicam so z nožem parale trebuhe, trgale iz maternice nerojene otroke,” piše Zoran Božić V hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo. Nekatere “tovarišice” so moške in ženske likvidirale tako, da so najprej vodovodno cev zabile v analno odprtino in nato skozi njo streljale. Komisarka Milja je partizanke spodbujala, da so več ženskam odrezale prsi, ki so jih posolila in nato pritiskala nazaj na amputacijske rane. Ob tem so z žičnatimi ščetkami povzročale rane na ženskih spolovilih in jih nato solile. Vsak zverinski postopek je bil pospremljen z javnim odobravanjem in kanibalskim navdušenjem zločincev.

Priča tem pokolom je bil, zanimivo, tudi oče nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je po naključju preživel poboj kot vojak oboroženih sil NDH, ker ga je partizan iz njegove domovine v zadnjem trenutku potegnil iz kolone smrti v Kočevskem Rogu.

To so bili zločini, ki niso bili nikoli obravnavani in za njih ni nihče odgovarjal. O tem se ni govorilo, niti pisalo. In tisti, ki danes slavijo, smrt fašizmu in svobodo narodu, se kdaj vprašajo koliko nedolžnih Slovencev so pobili partizani? Koliko ljudi je umrlo po nedolžnem, koliko otrok in žena? 

The post Kako je Milka Planinc živim ljudem s kladivom zabijala žeblje v glavo? appeared first on e-Maribor.

Najbolj brano na portalu e-maribor.si v letu 2021

Z grozo beremo različna pričevanja o  znanem komunističnem funkcionarju Mitju Ribičiču, ki naj nebi veliko zaostajal za nemškimi zločinci.

Ubil jo je, ker je hodila z nemškim uradnikom

Na spletnem mediju Dosje lahko preberemo o smrti 28-letna Amalije, samo zato, ker je med vojno hodila z nekim nemškim uradnikom. “Po pričevanju moje pokojne babice je bil prav Mitja Ribičič tisti eksekutor, izvrševalec, ki je izvensodno pospravil 28–letno sestro Amalijo,” je portalu Dosje zaupal tviteraš, ki ob pričujoči pretresljivi izpovedi ne želi javno izpostavljati svojega imena in priimka.

In zakaj so komunisti brutalno pokončali mlado Amalijo, sestro pričajočega neimenovanega tviteraša? Pojasnil je takole: “Ker je med vojno hodila z nemškim uradnikom – so imeli upravno enoto spodaj v hiši, ni pa bil SS. Babi je rekla, da je bil dober, lep in preprost fant s Koroške. Naučil se je celo slovensko. Po vojni, ko so Nemci odšli, je hotel, da gre Amalija z njim, a je ostala raje doma.” Škoda. Lahko bi še živela.[

“Škoda, da babi od 2014 ni več, marsikaj bi lahko povedala o letu 1945 … Njenega moža so zaprli potem, ko so opravili nacionalizacijo in se ni strinjal, da so mu vzeli premoženje. Babi je ostala sama s štirimi hčerami, brez sredstev za preživljanje in je šivala za komunistične ‘gospe’, da so preživeli. Zaprt je bil dvakrat po par let in je od živcev dobil sladkorno. Ker je niso zdravili, je dobil gangreno in so mu nogo morali odrezati. Umrl je star 59, leta 1972. Se ga bežno spominjam. 

Moj dedek, mož od babi, je bil od 1941 v partizanih – ker so ga vpoklicali v nemško vojsko in je ušel na poti na zbirno mesto, ni pa nikoli postal komunist. Dve trgovini je imel pred vojno in cel kup zemlje in še par hiš. Vse so jim pobrali po vojni, njega pa zaprli leta 1946 po nacionalizaciji.  Babi je bila pred vojno gospa, potem pa je ostala sama s štirimi hčerami. Moja mami je bila takrat še dojenček. Ostale so v delu ene od hiš v mestu, zadaj pa je imela malo vrta za zelenjavo. V hišo so jim prisilno naselili ‘najemnike’. Vse so jim pobrali komunisti. Po osamosvojitvi so dobili del premoženja nazaj v naravi in nekaj obveznic od SLO–države. To je bilo vsaj neko zadoščenje.

A nazaj k sestre od babi, Amaliji. Nikoli je niso rehabilitirali. Niti na grob niso smeli napisati njenega imena, o njej se ni smelo niti govoriti. Ustrelili so jo. Eksekutor, pa, kot pravi pričevalec, Mitja Ribičič.

24. maja 2005 je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico proti Mitju Ribičiču, ki ga bremeni sodelovanja v povojnih pobojih. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe za kar 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave »zaradi pomanjkanja dokazov«. Ribičič je umrl leta 2013, star 94 let.

R.I.P. AMALIJA

The post Najbolj Brano! Kako naj bi Mitja Ribičič (izvensodno) umoril komaj 28-letno Amalijo? appeared first on e-Maribor.

Posnetek iz leta 2010, ki ga je posnela TV Slovenija bo za vedno šel v zgodovino. So bili partizani junaki ali zločinci lastnega naroda?  

.V posnetku, ki je še vedno aktualen, pa čeprav je nastal pred 11-imi leti je žal že pokojni Anton Drobnič razorožil, tudi že pokojnega, takratnega predsednika Zveze borcev NOV Janeza Stanovnika in takratno državno tožilko, prav tako pokojno Zdenko Cerar.

Kaj vse so počeli partizani med vojno. Odgovor razkriva Anton Drobnič.

Kot predsednik društva Nova Slovenska zaveza je bil Drobnič oster kritik nekdanjega nedemokratičnega sistema in povojnih povojev, do katerih je v Sloveniji prišlo ob koncu druge svetovne vojne. Kritičen je bil do tega, da žrtve pobojev nimajo primernih grobov, kot tudi tega, da za to, da se jih uredi, ni zadostne politične volje. 

P.M.

The post Stari posnetek, ki ga morate videti. Kako je Anton Drobnič zaprl usta Stanovniku? appeared first on e-Maribor.