Tokrat smo v družbo portala e-maribor.si, povabili Romana Leljaka,  publicista, pisatelja in raziskovalca polpretekle zgodovine. Je avtor več kot 60 knjig in dokumentarnih filmov. Njegova raziskovalna dela so bila prevedena tudi v več tujih jezikov. A tokrat smo se z njim pogovarjali o Radencih, kraju od koder prihaja. O leta 2018 je namreč Leljak župan te občine in tokrat se poteguje za vnovični mandat.

V času županovanja se je posvečal predvsem razvoju turistične ponudbe, športne infrastrukture, cestnega omrežja in kakovosti življenja v občini Radenci. Med pomembnimi področji njegovega delovanja so tudi razvoj športnega in zdravstvenega turizma, urejanju javne infrastrukture in še veliko več. Z Romanom Leljakom se je pogovarjal M.G.

Dosedanje delo in vodenje občine

Začniva na začetku. Ko pogledate na svoje župansko obdobje, katere tri dosežke bi izpostavili kot najpomembnejše za Občino Radenci? Kaj se je v občini najbolj spremenilo?

Leljak: Izpostavil bi tri področja, na katerih so spremembe najbolj vidne in bodo občanom koristile še dolgo.

Prvo je komunalna in prometna infrastruktura. V času mojega županovanja smo zgradili ali obnovili več kot 60 kilometrov cest in več kot 80 kilometrov vodovoda. Pomembne so bile tudi naložbe v kanalizacijo, čistilno napravo in športno infrastrukturo, vključno s telovadnico. To so temelji urejene občine: varna oskrba z vodo, urejeno odvajanje odpadnih voda in boljše povezave med naselji.

Drugo je razvoj športnega turizma. S štirimi nogometnimi igrišči in drugimi športnimi površinami smo ustvarili možnosti za domače športnike ter za prihod ekip na priprave. Želimo, da imajo od tega koristi tudi nastanitveni ponudniki, gostinci in druge dejavnosti.

Tretje je oživljanje turistične podobe Radencev. Park dobiva novo podobo, obnovili smo Vilo Marijo in razvili dodatne vsebine za obiskovalce. Prizadevamo si tudi za pridobitev druge polovice parka, da bi lahko njegovo prihodnost urejali celovito.

Največja sprememba je po mojem mnenju ta, da imamo danes jasno razvojno smer. Projekte pripravljamo, iščemo vire financiranja in jih uresničujemo. Ob tem želim ohraniti preudarno ravnanje z denarjem in obvladljivo zadolženost. Smo najmanj zadolžena Občina v Pomurju in prvi po razvojni naravnanosti.

S katerimi največjimi težavami ste se srečevali pri vodenju občine? Česa vam še ni uspelo rešiti in kaj je še treba narediti?

Leljak: Velik izziv je usklajevanje številnih potreb z denarjem, časom in postopki, ki jih zahteva vsaka večja naložba. Pri obnovah se pogosto pokaže, da moramo hkrati urediti cesto, vodovod, kanalizacijo in odvodnjavanje. Če želimo dobro rešitev, moramo vse to načrtovati skupaj.

Vodenje je oteževala tudi razdeljenost občinskega sveta. Pogosto sem pogrešal več konkretnih in izvedljivih predlogov opozicije. Različna mnenja so v demokraciji potrebna, vendar mora razprava pripeljati do odločitev. Sam sem pripravljen sprejeti dober predlog ne glede na to, kdo ga poda.

Odprta ostajajo pomembna vprašanja: dokončanje obnove vodovoda in kanalizacije v naselju Radenci, pridobivanje preostalega dela parka ter celovite rešitve za Boračevo, Boračevski potok in z njim povezano območje Šratovcev. Tu nas čakajo še strokovne podlage, usklajevanja in izvedba. Želim, da občani jasno vedo, kaj je narejeno in kaj nas še čaka.

Roman Leljak

Razvoj Radencev in prihodnost občine

Radenci so že desetletja prepoznavni kot zdraviliški in turistični kraj. Kako nameravate občini povrniti nekdanji turistični ugled in jo še bolj uveljaviti kot pomembno turistično destinacijo v Sloveniji?

Leljak: Radenci imajo izjemno zdraviliško in turistično tradicijo. V določenem obdobju se je del tega ugleda izgubil, zdaj pa ga postopoma vračamo z vlaganjem v prostor, ponudbo in sodelovanje.

Mini golf Radenci

Našo prihodnost vidim v povezovanju športnega, klasičnega počitniškega in zdraviliškega oziroma zdravstvenega turizma. Športna ekipa potrebuje kakovostna igrišča, nastanitev in prehrano. Zdraviliški gost potrebuje tudi urejen park, sprehajalne poti, prireditve in ponudbo zunaj hotela. Družina pa želi doživeti nekaj, zaradi česar se bo vrnila. Zato smo razvijali vinsko fontano na Kapeli, amfiteater in minigolf ter obnovili Vilo Marijo. Ponudbo dopolnjuje tudi projekt Svet doživetja vode. Vsaka od teh vsebin prispeva svoj del k ponudbi kraja. Občina Radenci

Približno 300.000 evrov, kolikor po naši oceni letno zberemo s turistično takso, usmerjamo nazaj v turizem. Moj cilj je, da obiskovalec v Radencih ostane dlje, se vrača in obišče tudi naše lokalne ponudnike. Turistični razvoj mora prinesti priložnosti domačinom ter obenem izboljšati okolje, v katerem živimo.

Kakšno vizijo razvoja Radencev imate za prihodnjih pet do deset let? Kateri projekti bodo odločilno vplivali na prihodnost občine?

Leljak: Radence vidim kot urejeno, varno in sodobno turistično občino, v kateri je prijetno živeti v vseh življenjskih obdobjih. Prihodnost gradimo na treh povezanih področjih: kakovostnem bivanju, turizmu in zanesljivi infrastrukturi.

V naslednjih štirih letih želimo dokončati preostali obseg načrtovane obnove vodovoda in kanalizacije v naselju Radenci. S tem bomo postavili trdnejšo osnovo za prihodnja desetletja. Obenem želimo nadaljevati urejanje parka, nadgrajevati športni turizem ter povezovati zdraviliško ponudbo z doživetji v celotni občini.

Pomembne bodo tudi dodatne stanovanjske možnosti, predvsem najemna stanovanja, boljša cestna povezava Grabonoš–Radenci ter urejanje poplavne varnosti na območju Boračeve.

Vsak večji projekt mora imeti pripravljeno dokumentacijo, realen časovni načrt in predvidene vire financiranja. Načrtujemo srednjeročno in dolgoročno, ker želimo že danes vedeti, za katere razpise bomo kandidirali in koliko lahko prispevamo sami. Razvoj mora biti finančno vzdržen tudi po koncu gradnje, ko je treba objekte vzdrževati in z njimi upravljati.

Kako lahko občina ustvari več priložnosti za mlade družine, mlade podjetnike in gospodarstvo, da bodo ljudje v Radencih ostajali in ustvarjali?

Leljak: Za mlade družine so ključni stanovanje, dostop do zaposlitve in urejene vsakdanje storitve. V naši občini je v zadnjih letih nastalo pet novih stanovanjskih blokov. Za nadaljnje tri so po podatkih, s katerimi razpolagamo, že izdana gradbena dovoljenja. To kaže na interes za bivanje v Radencih.

Poleg tržne gradnje potrebujemo dostopnejša najemna stanovanja. O dodatnih možnostih se pogovarjamo s Stanovanjskim skladom. Želim, da bi mladi lahko načrtovali samostojno življenje tudi takrat, ko si nakupa stanovanja še ne morejo privoščiti.

Urejena povezava Grabonoš–Radenci bi izboljšala dostopnost občine in njeno povezanost z zaposlitvenimi središči. Naša prednost je možnost življenja v manjšem, urejenem kraju, ki ostaja dobro povezan z okolico.

Podjetnikom mora občina zagotavljati jasno prostorsko načrtovanje, komunalno opremljenost in odzivno obravnavo zadev v svojih pristojnostih. Razvoj turizma odpira tudi možnosti za manjše nastanitve, gostinstvo, lokalne izdelke, športne in druge storitve. Želim, da naši ljudje v razvoju občine prepoznajo možnost za svojo dejavnost in zaposlitev.

Ceste in komunalna infrastruktura

Občani pogosto opozarjajo na stanje lokalnih cest. Kakšno je trenutno stanje cestnega omrežja in katere odseke nameravate prednostno obnoviti?

Leljak: Veliko cest smo že uredili, vendar delo še ni končano. Občan, ki vsak dan uporablja poškodovan odsek, upravičeno pričakuje rešitev tudi zase. Prednost morajo imeti prometno nevarni in najbolj dotrajani odseki ter območja, kjer moramo hkrati urediti odvodnjavanje in komunalne vode.

Med pomembnimi nalogami so cesta in celovita ureditev Boračeve, povezane rešitve za Šratovce ter nadaljnje urejanje ulic v naselju Radenci. Cestna dela želimo usklajevati z obnovo vodovoda in kanalizacije, da bo poseg smiseln in trajen.

Pomembna sprememba bo tudi večji obseg vzdrževanja cest v lastnem režijskem obratu. Po naši sedanji okvirni oceni za vzdrževanje cest namenjamo približno 500.000 evrov letno. Želimo, da bi večji del teh sredstev usmerjali v lastno ekipo, opremo in neposredno izvajanje del.

Pri primerjavi bomo upoštevali plače, gorivo, vzdrževanje vozil, opremo in druge stroške. Cilj je hitrejša odzivnost, boljši nadzor in gospodarna poraba denarja. Uspešnost nove organizacije bodo pokazali opravljeno delo, kakovost storitve in dejanski stroški.

Kako je z urejanjem pločnikov, kolesarskih povezav, javne razsvetljave in prometne varnosti? Ali imate pripravljen dolgoročni načrt?

Leljak: Imamo sprejeto občinsko celostno prometno strategijo. Občinski svet jo je sprejel marca 2026, njena usmeritev pa je izboljšanje pogojev za hojo, kolesarjenje, javni prevoz in varnejše prometno okolje. To je podlaga za dolgoročnejše usklajevanje ukrepov. Občina Radenci Pri vsakem posegu želimo upoštevati ljudi, ki prostor uporabljajo: otroka na poti v šolo, starejšega pešca, kolesarja in voznika. Zato moramo poleg vozišč urejati pločnike, prehode, preglednost križišč in javno razsvetljavo.

Z javno razsvetljavo smo v preteklih letih pokrili številna območja. Nadaljevati želimo z rešitvami, ki so primerne za posamezno lokacijo ter gospodarne pri delovanju in vzdrževanju. Kolesarske povezave pa vidim kot del vsakodnevne mobilnosti in turistične ponudbe.Za izvedbo so pomembne tudi pobude občanov. Ljudje pogosto najbolje opozorijo na nevarno točko v svojem naselju. Te informacije moramo povezati s strokovno presojo in določiti vrstni red ukrepov.

Kakšno je stanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja? Kje so največje pomanjkljivosti in kdaj jih nameravate odpraviti?

Leljak: Obnova podzemne infrastrukture je ena naših najpomembnejših nalog. Po sedanji oceni smo v samem naselju Radenci zamenjali že skoraj polovico vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ki ga vključujemo v načrtovano celovito obnovo. Preostanek želimo urediti v naslednjih štirih letih.

Največ pozornosti potrebujejo starejši deli omrežja. Dela moramo načrtovati povezano: vodovod, kanalizacijo, priključke, odvodnjavanje ter nato ureditev cestnih in drugih površin. Takšen pristop zahteva več usklajevanja, vendar omogoča kakovostnejšo izvedbo. Zavedam se, da gradnja za stanovalce pomeni hrup, otežen dostop in druge nevšečnosti. Zato sta pomembna sprotno obveščanje in dobra organizacija del. Občani morajo vedeti, zakaj poseg izvajamo in kaj bo z njim urejeno.nNaš cilj je zanesljiva oskrba z vodo, ustrezno odvajanje odpadnih voda in manj težav zaradi dotrajanega omrežja. To je pomembno za vsako gospodinjstvo, hkrati pa tudi za prihodnjo stanovanjsko gradnjo in turistični razvoj.

Projekti in investicije

Kateri so trenutno največji občinski projekti in v kateri fazi izvedbe so? Kateri bodo zaključeni v prihodnjem obdobju?

Leljak: Med osrednjimi projekti so nadaljevanje obnove vodovoda in kanalizacije, nadaljnja ureditev parka ter vzpostavitev razširjenega izvajanja komunalnih storitev v režijskem obratu. Pri vodovodu in kanalizaciji nadaljujemo postopno obnovo, cilj za preostali načrtovani obseg pa je naslednje štiriletno obdobje. Pri parku se povezujeta dve nalogi: nadaljnja prenova in pridobivanje preostalega dela. Pri Boračevi je treba cestne rešitve povezati s poplavno študijo in urejanjem Boračevskega potoka.

Pomemben organizacijski projekt je prevzem zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Po našem načrtu bomo to službo začeli izvajati 1. januarja 2027. Občinski režijski obrat bo odpadke zbiral in prevažal v CEROP v Puconce, kjer se izvaja njihova nadaljnja obdelava. To pomeni jasno razdelitev nalog med občinsko zbiranje in obdelavo v skupnem javnem sistemu. CEROP

Občinski svet je potrdil nakup potrebne opreme in sprejel zavezo, da bo cena odvoza v letu 2027 deset odstotkov nižja od cene v letu 2026. Moj nadaljnji cilj je dolgoročna stabilnost cen in zanesljiva storitev. lex-localis.info. Prepričan sem, da imamo z lastno organizacijo priložnost za boljši nadzor. Občinska služba je namenjena zagotavljanju javne storitve in pokrivanju upravičenih stroškov. Za dober rezultat pa moramo odgovorno urediti kadre, vozila, vzdrževanje in potek dela.

Pri novih najemnih stanovanjih smo v fazi pogovorov. Roke bomo predstavljali glede na dejansko pripravljenost posameznega projekta in zagotovljeno financiranje.

Koliko sredstev občina namenja investicijam in kako uspešni ste pri pridobivanju evropskih, državnih in drugih nepovratnih sredstev?

Leljak: Investicije so pomemben del našega proračuna. V objavljenem osnovnem načrtu za leto 2026 je bilo za investicijske odhodke predvidenih približno 2,5 milijona evrov, dodatno pa še sredstva za investicijske transferje. To je načrtovani obseg iz tega dokumenta; končno realizacijo bomo lahko prikazali po zaključku leta. radenci.si

Po naši sedanji oceni pričakujemo letos približno 11,8 milijona evrov skupnih prihodkov. Približno 4,7 milijona evrov po naši oceni predstavlja osnovno financiranje občinskih nalog, ki ga v vsakdanjem pogovoru imenujemo glavarina. Preostanek sestavljajo različni davčni in nedavčni prihodki, državni in evropski transferji ter drugi viri.

Za razvoj je posebej pomembno, koliko dodatnih nepovratnih sredstev pridobimo za konkretne projekte. Na tem področju smo dejavni in želimo tako nadaljevati. Za obdobje 2027–2030 smo si postavili cilj pridobiti šest milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za vsakim uspešnim projektom so pripravljena dokumentacija, prijava, usklajevanja in delo občinske uprave. Pri tem želim ohraniti finančno disciplino: jasno določiti lastni delež, obvladovati zadolženost in vnaprej upoštevati tudi stroške poznejšega delovanja. Tako lahko razvoj nadaljujemo odgovorno.

Kako ocenjujete sodelovanje z državo in pristojnimi ministrstvi? Ima občina dovolj podpore pri uresničevanju razvojnih projektov?

Leljak: Sodelovanje ocenjujem predvsem po tem, ali uspemo dobro pripravljen projekt pripeljati do financiranja in izvedbe. Pri tem so potrebni vztrajnost, strokovna priprava in veliko usklajevanja. Konkreten primer je projekt Zeleno srce Radencev. Oktobra letos je bila objavljena odobritev dobrih 1,3 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za projekt, vreden približno 1,75 milijona evrov. Takšna podpora nam omogoča pomemben nadaljnji korak pri urejanju zelenih površin. GOV.SI

Želel bi si čim bolj predvidljive razpise in jasne roke odločanja. Občine moramo pravočasno vedeti, katere projekte lahko prijavimo in kolikšen delež sredstev moramo zagotoviti same. To bistveno olajša načrtovanje.

Naša naloga pa je, da smo pripravljeni. Nadaljevali bomo pogovore z ministrstvi in drugimi državnimi ustanovami, iskali možnosti ter zagovarjali projekte, ki so pomembni za Radence. Pri tem štejeta kakovost projekta in korist za občane.

Roman Leljak

Turizem, gospodarstvo in kakovost življenja

Kako nameravate povezati zdraviliški turizem, lokalne ponudnike, vinogradništvo, kulinariko in okoliške turistične znamenitosti?

Leljak: Želim, da gost Radence doživi kot celoto. Obisk zdravilišča lahko poveže s sprehodom skozi park, izletom na Kapelo, obiskom vinogradnika, lokalnim kosilom ali kolesarjenjem po okolici.

Vinska Fontana

Vinska fontana na Kapeli, poti proti Kapeli, športne površine, minigolf in prireditveni prostori ustvarjajo priložnosti za takšno povezovanje. Odločilno pa je sodelovanje domačih ponudnikov. Turistični objekt dobi polno vrednost, ko se ob njem razvijejo ponudba, doživetja in razlogi za ponovni obisk.

Občina lahko zagotavlja infrastrukturo, pomaga pri povezovanju in predstavlja destinacijo. Ponudniki pa prispevajo znanje, kakovost, izdelke in gostoljubje. Želim, da sodelovanje okrepi tudi manjše ponudnike, družinske kmetije, vinogradnike in domačine, ki se šele odločajo za turistično dejavnost.

Posebno priložnost vidim v ponudbi za športne ekipe in njihove spremljevalce ter v povezovanju kolesarjenja, kulinarike in zdraviliških doživetij. Več povezanih vsebin pomeni več razlogov, da gost pri nas ostane dlje in obišče širše območje občine.

Kaj konkretno počnete za starejše, mlade družine in socialno šibkejše občane? So v načrtu dodatne oblike pomoči?

Leljak: V občini imamo po naši oceni približno 1.500 prebivalcev, starejših od 65 let. Zato so dostopnost storitev, mobilnost in možnosti za druženje pomemben del našega dela.

Zelo pomemben je Prostofer, ki starejšim omogoča brezplačne prevoze. Hvaležen sem prostovoljnim voznikom, saj brez njihovega časa in pripravljenosti pomagati ta storitev ne bi delovala. Razmišljamo tudi o drugem vozilu, če bodo potrebe pokazale, da ga potrebujemo. Želimo si še več prostovoljcev, da bi lahko pomagali več občanom.

Za mlade družine so pomembni stanovanja, vrtec, šola, varne poti in možnosti za šport ter preživljanje prostega časa. Zato se stanovanjski, infrastrukturni in družbeni projekti med seboj dopolnjujejo. Pri materialno ogroženih so pomembne konkretne oblike pomoči. Občinski proračun vključuje enkratne denarne pomoči in subvencioniranje najemnin za upravičence, pa tudi podporo humanitarnim programom. radenci.si

V prihodnje želimo razvijati možnosti za dostopna najemna in oskrbovana stanovanja ter ohranjati storitve, ki ljudem pomagajo ostati samostojni. O dodatnih programih moramo odločati glede na dejanske potrebe in finančne možnosti. Razvoj občine mora biti opazen tudi v vsakdanjem življenju ljudi, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Odgovornost in prihodnost

Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom? Težav je bilo precej. Ali pričakujete zadostno podporo pri pomembnih odločitvah?

Leljak: Sodelovanje je bilo zahtevno in tega ne skrivam. Delitev na dva politična pola je pogosto oteževala razpravo. Sam bi si želel več soočanja konkretnih rešitev in več pripravljenosti, da se dober predlog podpre ne glede na predlagatelja. Opozicija ima pravico in dolžnost nadzorovati delo župana. Od nje pa pričakujem tudi izvedljive predloge: kaj bi naredila, v kakšnem času in s katerim denarjem. O takšnih predlogih se lahko pogovarjamo in jih usklajujemo.

Kljub nesoglasjem smo za pomembne odločitve uspeli zbrati podporo. Tudi sklepi o opremi in razvoju komunalnih storitev so rezultat odločanja občinskega sveta. Pričakujem, da bomo v prihodnje znali sodelovati še bolje.

Občanke in občane prosim, da presojajo opravljeno delo, realnost načrtov in sposobnost sodelovanja. Verjamem, da bodo prepoznali rezultate ter podprli nadaljevanje razvoja. Moja odgovornost pa bo, da tudi v prihodnje iščem podporo za odločitve, ki koristijo celotni občini.

Kaj bi ob koncu intervjuja sporočili občankam in občanom Radencev?

Leljak: Najprej hvala za zaupanje, potrpežljivost in sodelovanje. Vem, da gradbišča in spremembe včasih posežejo v vaš vsakdan. Hvala tudi za opozorila in predloge, saj nam pomagajo, da težave bolje razumemo in jih rešujemo.

Moje sporočilo ostaja preprosto: Delali smo, delamo in delali bomo. V interesu naših občank in občanov.

Želim dokončati začete projekte, urediti preostalo komunalno infrastrukturo, nadaljevati obnovo parka ter razvijati turizem in stanovanjske možnosti. Z lastnim izvajanjem več komunalnih nalog želimo doseči boljši nadzor nad storitvami in porabo denarja. Občinski denar mora biti porabljen namensko in pregledno. Občina mora odločati samostojno, v javnem interesu, sodelovanje z gospodarstvom pa mora temeljiti na jasnih in enakih pravilih za vse.

Prizadeval si bom za čim več nepovratnih sredstev, skrbno načrtovanje in nizko zadolženost. Moj cilj je, da bomo čez štiri leta lahko pokazali nove dokončane projekte, kakovostnejše storitve in urejeno občino. Radenci imajo veliko možnosti. Z delom, sodelovanjem in odgovornim ravnanjem jih lahko uresničimo.

Hvala gospod Leljak, da ste si vzeli čas in vse dobro v novem mandatu.

Leljak: Hvala Vam!

Z Romanom Leljakom se je pogovarjal M.G.

The post Intervju Roman Leljak: “Radenci imajo izjemno zdraviliško in turistično tradicijo!” appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili 32-letnega diplomiranega varstvoslovca, Roka Gučka s katerim bomo spregovorili o njegovem življenju, delu in pogledih na aktualno dogajanje. Guček je eden mlajših kandidatov za župana. Kandidira v občini Žalec. Trenutno je zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, natančneje v Sektorju za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, kjer deluje na področju priprave sistemskih rešitev, preventive in usposabljanj, medresorskega usklajevanja ter mednarodnih zadev. 

Rok Guček je  eden najmlajših kandidatov za župana. Prav mladostna energija pa je tista, ki Roka vodi naprej. Podpira ga tudi predsednik Slovenske demokratske mladine Luka Simonič. Z Rokom se je pogovarjal M.G.

1. Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi in kaj vas pri razvoju občine Žalec najbolj moti?

Občina Žalec je moj dom in želim si, da bi se razvijal hitreje, bolj povezano in v korist vseh občanov. Motijo me predvsem občutek, da se premalo posluša ljudi, da se nekatere težave predolgo rešujejo ali sploh ne in da razvoj vseh krajev ni enakomeren. Verjamem, da lahko z novo energijo in konkretnimi dejanji naredimo več.

2. Katere vrednote in načela bodo vodila vaše delo?

Vodile me bodo delavnost, gospodarnost in zavedanje odgovornosti do občank in občanov,. Verjamem v delo, ki prinaša vidne rezultate in spremembe, v transparentno porabo javnega denarja in v to, da mora občina služiti ljudem, ne obratno.

Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec

3. Kaj občina najbolj potrebuje in katere tri spremembe bi uvedli najprej?

Občina potrebuje jasne razvojne prioritete in boljši dialog z občani. Najprej bi se osredotočil na protipoplavno varnost, enakomernejši razvoj vseh krajevnih skupnosti ter hitrejše in preglednejše delovanje občinske uprave in izvajanje občinskih projektov.

4. Kako boste dokazali, da ne gre zgolj za predvolilne obljube?

Z merljivimi cilji, javnim poročanjem in realnimi cilji. Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili, kaj smo naredili in kaj še ni bilo izvedeno. Ne želim obljubljati nemogočega, ampak jasno povedati, kaj lahko naredimo in v kakšnem roku.

5. Kako bi v času vašega mandata deloval participativni proračun?

Občine širom Slovenije imajo različne načine delovanja participativnega proračuna. V nekaterih občinah občina sama po vnaprej določenih pravilih izbere tiste, ki bi jih izvedla, v drugih se pa izglasujejo preko spletnega ali glasovanja na mestu samem. Za sam sistem delovanja splošnega participativnega proračuna v občini Žalec, kot tudi v kakšni višini bi ga bilo mogoče zagotoviti, bo mogoče presoditi šele po volitvah, ko se bomo seznanili z realno višino financ s katerimi občina trenutno razpolaga.

Poslanec Državnega zbora in predsednik SDM Luka Simonič je poudaril pomen vključevanja mladih v lokalno politiko. Izrazil je zadovoljstvo, da se vse več mladih odloča za aktivno sodelovanje pri razvoju svojega okolja in prevzemanje odgovornih nalog. Roku Gučku je čestital za pogumno odločitev za kandidaturo ter izpostavil, da so za razvoj občine poleg znanja in delavnosti pomembni tudi povezovanje, izkušnje iz njegovega dela na ministrstvu in vzpostavljeni stiki na državni ravni. Ti lahko pripomorejo k iskanju razvojnih priložnosti in učinkovitejšemu uresničevanju projektov.

Luka Simonič, predsednik SDM, ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, Rok Guček, kandidat za župana občine Žalec in Andrejka Tanaskovič, članica IO SDS iz Žalca.

6. Kako bi omogočili več soodločanja občanov?

Z javnimi razpravami, posvetovanji, srečanji po krajevnih skupnostih in možnostjo oddaje predlogov tudi prek spleta. Da, pripravljen sem poslušati tudi kritike. Naloga župana ni, da vsem vedno ugodi, ampak da odločitve pojasni, prisluhne argumentom in ravna v javnem interesu. Vsekakor, želim pa biti terensko operativen župan, ki hodi med ljudi in ne kraljuje samo izza svoje pisalne mize.

7. Kako ocenjujete črpanje evropskih sredstev za vašo občino?

Menim, da je tu še mnogo prostora za izboljšave. Več priložnosti vidim pri protipoplavni zaščiti, trajnostni mobilnosti, energetskih prenovah, športni infrastrukturi in razvoju turizma. Občina mora pravočasno pripravljati kakovostne projekte in aktivno iskati primerne razpise.

8. Bi uvedli javno spremljanje občinskih projektov?

Vsekakor. Vzpostavil bi javno dostopen pregled večjih investicij, kjer bi občani videli predvideno in končno vrednost, izvajalca, rok izvedbe ter stanje projekta. Javna sredstva zahtevajo javno odgovornost

9. Žalec se lahko pohvali s pivsko fontano. Kako bi koristi pivske fontane razširili na druge ponudnike?

Pivsko fontano bi še bolj povezal z lokalnimi gostinci, turističnimi kmetijami, ponudniki nastanitev, kulturnimi znamenitostmi in drugimi doživetji v občini. Obiskovalec naj v Žalcu ne ostane le pri fontani, ampak naj odkrije celotno Savinjsko dolino in s tem prispeva k razvoju širšega okolja.

10. Kako si predstavljate pivsko fontano oziroma turistično ponudbo spraviti pod streho?

Najprej bi preveril izvedljivost, stroške in turistični potencial takšne rešitve. Cilj bi bil oblikovati pokrito oziroma vremensko manj odvisno turistično ponudbo, ki bi omogočal obisk skozi vse leto. Projekt bi moral biti premišljen, finančno vzdržen in koristen za lokalno gospodarstvo.

11. Kaj je treba nujno urediti na področju protipoplavne varnosti?

Prednost morajo imeti najbolj ogrožena območja, kritični odseki vodotokov, nasipi in drugi zaščitni objekti. Občina mora tesneje sodelovati z državo, pristojnimi službami in stroko ter vztrajati pri konkretnih rokih in izvedbi dogovorjenih ukrepov.

12. So občani lahko zaskrbljeni zaradi protipoplavne zaščite?

Razumljivo je, da so po poplavah zaskrbljeni. Zato bi zahteval strokoven pregled najbolj ogroženih območij, jasno opredeljene prioritete in časovni načrt ukrepov. Ljudje si zaslužijo preverljive informacije, ne zgolj zagotovil.

13. Katere ceste in prometne povezave bi obnovili najprej?

Prednost bi dali najbolj poškodovanim in prometno obremenjenim odsekom, nevarnim točkam ter povezavam, ki jih občani vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov, šol in delovnih mest. Konkretne prioritete bi določili na podlagi pregleda stanja, prometne varnosti in potreb krajevnih skupnosti.

Rok Guček na delovnem mestu

14. Kako bi reševali pomanjkanje parkirnih mest?

Najprej bi preveril dejanske potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev ter pripravil celovit pregled parkirnih zmogljivosti. V kolikor se izkaže resnično pomanjkanje, bi šel v iskanje  dodatnih parkirišč, boljšo organizacijo obstoječih površin in ustreznejšo prometno ureditev, zlasti v središču Žalca.

15. Kako je z Griškim mostom čez Savinjo gre in kdo bi moral poskrbeti za obnovo?

Gre za most čez Savinjo, preko katerega že vrsto let poteka izmenični promet, zaradi nevarnosti zrušitve ob njegovi prekomerni obremenitvi. Pri sanaciji oz. izgradnji tega mostu je kritičnih več dejavnikov, od protipoplavnih elementov, OPPN, ter sodelovanja občine z DRSV in DRI. Verjamem, da bi se z dejavnejšim delovanjem občine in večjo zavzetostjo lahko omenjeno problematiko že rešilo, tako pa čakamo na rešitev že krepko čez desetletje.

16. Menite, da so krajevne skupnosti premalo upoštevane?

Menim, da mora biti razvoj občine uravnotežen. Žalec kot mestno središče ima svoje potrebe, vendar tudi okoliške krajevne skupnosti potrebujejo urejene ceste, infrastrukturo, varne poti in kakovostne pogoje za življenje. Občina ni samo mesto, ampak vsi njeni kraji in ljudje.

17. Kako bi zagotovili pravičnejšo razporeditev občinskih sredstev?

Za vsako krajevno skupnost bi skupaj z njenimi predstavniki pripravili seznam prioritetnih investicij. Pri razporejanju sredstev bi upoštevali stanje infrastrukture, število prebivalcev, stopnjo ogroženosti in dejanske potrebe. Pomembno je, da so merila jasna in enaka za vse.

18. Kako bi zagotovili, da pripombe občanov dobijo konkreten odgovor?

Z rednimi obiski krajevnih skupnosti, pogovori na terenu in neposrednimi srečanji. Vsako pobudo bi evidentirali, določili odgovorno službo in občanu sporočili, kako jo bomo obravnavali. Tudi kadar rešitve ne bi bilo mogoče izvesti takoj, bi ljudje vedeli, zakaj.

19. Bi uvedli recimo redna srečanja s krajevnimi skupnostmi?

Da. Želim biti župan, ki bo s člani občinskega sveta obiskoval krajevne skupnosti in pridobival informacije neposredno s terena v okviru terenskih sej občinskega sveta.

20. Ste mlad kandidat za župana. Če postanete župan, kaj bi storili za mlade?

Mladim želim omogočiti več priložnosti za stanovanjsko osamosvojitev, zaposlitev, šport in druženje. Spodbujal bi razvoj dostopnih gradbenih in stanovanjskih možnosti, sodelovanje z lokalnimi podjetji, kakovostno športno infrastrukturo ter več vključevanja mladih v odločanje o prihodnosti občine.

21. Kako bi spodbudili gospodarstvo in nova delovna mesta?

Z boljšimi pogoji za podjetnike, hitrejšimi upravnimi postopki, premišljeno prostorsko politiko in aktivnim sodelovanjem z gospodarstvom. Občina mora ustvarjati okolje, v katerem podjetja lahko rastejo, zaposlujejo in razvijajo nove dejavnosti, ne pa jih po nepotrebnem ovirati.

22. Kakšno vlogo bodo imeli kmetje in podeželje?

Kmetje so pomemben del našega gospodarstva, tradicije in samooskrbe. Podpiral bi lokalno pridelavo, povezovanje kmetov z javnimi zavodi in turističnimi ponudniki ter skrb za podeželsko infrastrukturo. Razvoj mora spoštovati prostor, v katerem živimo, in ljudi, ki ga obdelujejo.

23. Kaj lahko župan doseže brez sodelovanja z državo?

Veliko lahko naredi že z dobro organizacijo občine, vendar so pri večjih infrastrukturnih in protipoplavnih projektih nujni sodelovanje z državo ter ustrezna sredstva. Zavzemal bi se za boljše financiranje občin, manj administrativnih ovir in hitrejše usklajevanje državnih ter lokalnih projektov.

24. Kako pomembna je usklajenost občinske in državne politike?

Pomembna je predvsem zaradi konkretnih rezultatov. Dobra povezava omogoča lažje usklajevanje projektov, hitrejše reševanje težav in učinkovitejše pridobivanje sredstev. Pri tem pa mora biti interes občanov vedno na prvem mestu, ne glede na politično pripadnost.

Rok Guček z ministrico za za okolje in prostor Polono Rifelj

25. In za konec. Zakaj naj občani zaupajo prav vam?

Ker prinašam novo energijo, odgovoren pristop in pripravljenost poslušati ljudi. Ob sebi imam ekipo strokovnih kandidatov različnih generacij in znanj. Ne obljubljam čudežev, obljubljam pa pošteno delo, preglednost in vztrajnost pri iskanju rešitev. Manj obljub, več dejanj. Dajmo Žalec v višjo prestavo!

The post Intervju Rok Guček, kandidat za župana Žalca: “Občani bodo lahko spremljali, kaj smo obljubili!” appeared first on e-Maribor.

Ali lahko nekdo, ki v enem najbolj odmevnih primerov vprašljive porabe javnega denarja ni prepoznal afere, prepriča Ljubljančane, da bo odgovorno upravljal milijonski proračun prestolnice?

Nakup 13.000 prenosnih računalnikov, za katere je država namenila približno 6,5 milijona evrov, je sprožil številna vprašanja o smotrnosti porabe davkoplačevalskega denarja, načrtovanju nakupa in dejanski razdelitvi opreme upravičencem. Računalniki, ki naj bi pomagali zmanjševati digitalni razkorak, so postali simbol težav pri izvajanju državnih projektov. Namesto da bi oprema hitro prišla do ljudi, ki jo potrebujejo, se je javna razprava vrtela okoli skladiščenja, zapletenih postopkov razdeljevanja in odgovornosti pristojnega ministrstva.

Še posebej zanimiv je bil odziv takratnega  finančnega ministra Klemna Boštjančiča in sedanjega kandidata za župana Ljubljane, ki je v eni izmed oddaj Tarča izrazil stališče, da pri nakupu računalnikov ne vidi afere. Takšno razmišljanje odpira pomembno vprašanje: Kakšna so merila odgovornosti politika, ki želi prevzeti vodenje največje slovenske občine? Od finančnega ministra bi javnost upravičeno pričakovala posebno občutljivost za gospodarno porabo javnih sredstev. Prav zato je njegovo stališče glede nakupa računalnikov vredno ponovne presoje.

5,3 mio pokradenega denarja za Boštjančiča ni afera. Kdo ve, koliko je treba pokrasti, da za Gibanje Svoboda velja kot afera?
Ker po njegovem prirejen razpis, nelegalno naročilo računalnikov in končna blamaža z “zorenjem” v skladiščih očitno za Svobodnjake ni afera. https://t.co/rw7NJey0g0

— Zala Klopčič (@zalaklopcic) October 21, 2026

Če politik v primeru tako odmevnega in problematičnega nakupa računalnikov ne prepozna razloga za resno politično razpravo, se zastavlja vprašanje, kako bi presojal morebitne podobne primere pri vodenju prestolnice. Ali bi tudi pri občinskih projektih zagovarjal stališče, da ni afere, dokler ni dokazana nezakonitost? Ali pa bi kot župan uporabljal strožja merila gospodarnosti, kot jih je zagovarjal kot minister?

The post Kako bi lahko Ljubljano vodil nekdo, ki trdi, da blamaža z računalniki Stojmenove Duh ni bila afera? appeared first on e-Maribor.

Narobe svet. Matevž Frangež je eden tistih kandidatov iz stranke SD, ki očitno ne ve, kaj vse sploh spada pod Mestno občino Maribor. Tudi sam niti ne prihaja iz Maribora, urejeval pa bi letališče Maribor, ki prav tako ne sodi v Mestno občino Maribor.

Če bi iskali primer, kako pomembno je pred volitvami poznati občino, ki naj bi jo vodil, bi bila izjava Matevža Frangeža lahko zelo zgovoren primer. Kandidat Socialnih demokratov za mariborskega župana napoveduje pripravo regionalnega razvojnega programa, med konkretnimi projekti pa omenja tudi razvojni park na območju mariborskega letališča.

Na prvi pogled se takšna napoved sliši ambiciozno. Maribor in širša regija nedvomno potrebujeta razvojne projekte, nova delovna mesta ter boljše gospodarske priložnosti. Toda pri Frangeževi zamisli se pojavi precej nerodno vprašanje: kako namerava kot župan Mestne občine Maribor neposredno razvijati območje, ki sploh ne spada pod pristojnost njegove občine?

Kljub imenu, ki ga povezuje z Mariborom, se Letališče Edvarda Rusjana Maribor nahaja na območju občine Hoče – Slivnica. To ni nepomembna geografska podrobnost, temveč dejstvo, ki bi ga moral poznati vsak, ki se poteguje za vodenje drugega največjega slovenskega mesta. Če Frangež razvojni park na območju letališča predstavlja kot enega izmed konkretnih projektov, ki bi jih uresničeval v okviru svojega programa, bi moral jasno pojasniti, kako si predstavlja njegovo izvedbo. Maribor namreč potrebuje župana, ki bo poznal vsaj svoje mesto, njegove pristojnosti in razvojne možnosti.

Pri kandidaturi Matevža Frangeža za župana Maribora se odpira tudi vprašanje njegove povezanosti z mestom. Frangež je namreč z družino zadnjih dvanajst let živi v Jarenini,  zato se upravičeno postavlja vprašanje, kako dobro pozna vsakodnevne težave Mariborčanov in posebnosti posameznih mestnih četrti ter krajevnih skupnosti. Tudi Jarenina, upam, da vsaj to ve, ne spada v Mestno občino Maribor. Vas Jarenina je namreč v občini Pesnica.

Kako naj bo župan Maribora nekdo, ki ne ve niti kjer so meje Mestne občine Maribor. Bo potrebno ponovno v osnovno šolo na kakšno uro zemljepisa, ali pa se bo treba preseliti preprosto v Maribor, in od tu voditi drugo največje mesto?

Poleg tega pa, Frangež, ki naj bi bil trenutno nezaposlen, dobro “cuza” tudi denar davkoplačevalcev. Ker si od aprila 2026 ni še našel službe je od takrat prejemal nadomestilo za plačo, saj je bil zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času Golobove vlade, kot državni sekretar na zaupanje ministra. Denar mu po zakonu sicer res pripada a vseeno. Vsak mesec naj bi tako prejemal okoli 4.300 evrov nadomestila za nič dela. No, te mesec (še zadnjič) je prejel sicer le 814,25 evra bruto za obdobje od 1. do 4. septembra. 

The post Matevž Frangež bi bil župan Maribora, a se zatakne že pri mejah občine? appeared first on e-Maribor.

Bitka za županski stolček v Mariboru se začenja. Izbor je znan, kandidature vložene. najbolj pa bode v oči kandidatura  Andreja Matvoza direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK), za mariborskega župana – na listi Gibanja Svoboda.

Matvoz za župana štajerske prestolnice. To je v bistvo smešna napoved, saj Andreja Matvoza, razen tistih pri koritu v Svobodi pozna zelo malo ljudi.  In kot se govori po Mariboru sam ne more biti izvoljen, niti slučajno, nekateri celo pravijo, v uličnem jeziku pogovorne štajerščine, da je on kot županski kandidat v Maribor “zalutal”. Piše Požar report.

Sicer pa je Matvoz,  po takšnem političnem soliranju za Svobodo ne more več opravljati funkcije “politično neodvisnega” direktorja AVK, agencije, ki po pravnem statusu sodi med tako imenovane neodvisne državne regulatorje.

In kot naročeno prihaja izpod Matvoza zanimiva teza. Pred dnevi je neuradno prišlo v javnost , da bo Telemachu očitno spodletel razvpiti prevzem telekomunikacijskega tekmeca T-2, saj da ga je – po presoji koncentracije – blokirala Matvozova AVK. Telemach je sicer v lasti podjetja United Group, ki ga lastniško obvladuje britanski finančni sklad BC Partners. Nekoč ga je sicer obvladal Srbski tajkun Dragan Šolak, ki naj bi bil tudi tihi finančni podpornik Gibanja Svoboda. In prav sedaj, ko je posel s Telemachom propadel, ta isti Šolak želi kupiti sam T2. Naključje? 

Je potem kandidat za mariborskega župana res še  primeren za to funkcijo?

vir: Požar report

The post Je Svobodin kandidat za župana Maribora, najbolj neposrečena Golobova domislica? appeared first on e-Maribor.

Mag. Simon Štrancar je danes vložil kandidaturo za župana Občine Hoče – Slivnica. Kandidaturo je v imenu kandidata vložil Boris Demšič. Štrancarja na poti do županskega položaja podpirajo SDS, Demokrati, SLS, Nova Slovenija (NSi) in Vesna.

V občini Hoče – Slivnica se pred lokalnimi volitvami oblikuje vse bolj zanimiva politična tekma. Med kandidati za županski položaj je tudi mag. Simon Štrancar, sicer neodvisni kandidat, ki je zbral potrebne podpise za vložitev kandidature. Danes je tako šeuradno vložil kandidaturo za župana občine. V imenu kandidata je kandidaturo vložil Boris Demšič, s čimer je Štrancar tudi formalno vstopil v volilno tekmo za vodenje občine.

Vložitev kandidature za župana občine Hoče Slivnica,

Posebnost Štrancarjeve kandidature je podpora več političnih strank. Podpirajo ga Slovenska demokratska stranka (SDS), Demokrati, Slovenska ljudska stranka (SLS), Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) in Vesna. A nastopa, kot neodvisni kandidat, saj je od občank in občanov zbral tudi potreben podpise za vložitev kandidature. Takšna podpora kaže na povezovanje različnih političnih skupin okoli skupnega kandidata za župana. V ospredju prihajajoče volilne kampanje bodo predvsem vprašanja razvoja občine, kakovosti življenja občank in občanov ter prihodnjih projektov v lokalnem okolju.

Lokalne volitve bodo priložnost, da občanke in občani Hoče – Slivnica ocenijo dosedanje delo občinskega vodstva ter predstavitve programov in načrtov županskih kandidatov. Mag. Simon Štrancar bo v prihodnjih tednih volivcem predstavljal svojo vizijo razvoja občine, prednostne naloge in konkretne rešitve za izzive, s katerimi se srečujejo krajani.

Z vložitvijo kandidature se tako začenja novo poglavje njegovega prizadevanja za vodenje Občine Hoče – Slivnica. 

The post Mag. Simon Štrancar vložil kandidaturo za župana občine Hoče – Slivnica appeared first on e-Maribor.

Po dveh desetletjih županovanja Janeza Krambergerja se v Lenartu odpira novo poglavje. Neodvisni kandidat za župana Marko Horvat napoveduje razvojne projekte, bolj urejeno občino in odgovorno ravnanje z javnim denarjem. Pri kandidaturi ga podpira Slovenska demokratska stranka.

Občina Lenart se pripravlja na lokalne volitve, na katerih bo po dolgih letih dobila novega župana. Aktualni župan mag. Janez Kramberger, ki občino vodi od leta 2006, se je odločil, da ne bo več kandidiral. Med prvimi, ki so javno predstavili svojo vizijo prihodnosti Lenarta, je mag. Marko Horvat, domačin in direktor Finančnega urada Maribor.

Horvat v kandidaturo vstopa z geslom »Ker mi je mar!«, s katerim želi poudariti povezanost z domačim okoljem, skrb za prihodnost mladih in odgovornost do vseh občank in občanov.

Izkušnje iz financ in upravljanja

Marko Horvat je rojen leta 1976 in je po izobrazbi magister pravnih znanosti. Pravno fakulteto Univerze v Mariboru je končal z odliko, pozneje pa se je dodatno izobraževal na področju davčnega prava. V finančni upravi deluje že več kot dve desetletji, od leta 2021 pa vodi Finančni urad Maribor.

Prav izkušnje z vodenjem, organizacijo dela in odgovornim ravnanjem z javnimi sredstvi želi prenesti tudi na lokalno raven. Kot poudarja v javnih nastopih, mu je pomembno, da bi občina denar iz proračuna porabljala pregledno, gospodarno in predvsem v korist svojih prebivalcev.

Horvat je svojo družino ustvaril v Lenartu, zato kandidaturo predstavlja tudi kot osebno odločitev. Želi si, da bi občina ostala privlačna za življenje, delo in ustvarjanje prihodnosti novih generacij.

Neodvisni kandidat s podporo SDS

Horvat da kandidira kot neodvisni kandidat in da želi biti župan vseh prebivalcev občine, ne glede na njihovo politično pripadnost. Podporo mu je izrazila tudi Slovenska demokratska stranka (SDS), vendar ni član stranke. Njegovo delo podrejeno interesom katere koli politične organizacije. Zbral je preko 300 podpisov podpore za župansko kandidaturo ter dodatne podpise za svojo listo v volilnih enotah Lenart in Voličina. Lista nastopa pod imenom Lista mag. Marka Horvata za Občino Lenart – naš skupni dom.

Na listi so ljudje z različnih strokovnih področij, med drugim iz gospodarstva, zdravstva, športa, kulture, izobraževanja in prostorskega načrtovanja. Kandidat želi s takšno sestavo povezati različna znanja in izkušnje ter oblikovati ekipo, ki bo znala prepoznati potrebe občanov.

Severna obvoznica kot prednostna naloga

Med najpomembnejšimi projekti Horvatovega programa je izgradnja severne obvoznice Lenarta. Ta naj bi razbremenila promet skozi mestno središče, zmanjšala hrup in onesnaženje ter izboljšala dostop tovornega prometa do industrijske cone.

Projekt bi lahko prispeval tudi k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, saj bi boljša prometna povezanost olajšala širitev industrijskih površin in prihod novih investitorjev. Horvat se zaveda, da je za izvedbo nujno sodelovanje z državnimi institucijami, saj je pomemben del postopkov v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

To je povedal za naš portal:

Športna dvorana z bazenom in boljše možnosti za mlade

Pomemben del programa predstavlja tudi celovita ureditev Športno-rekreacijskega centra Polena. Horvat si želi sodobno večnamensko športno dvorano, v kateri bi bil tudi 25-metrski notranji bazen. Načrt vključuje še izboljšanje športne infrastrukture, med drugim ureditev atletske steze in pokrite tribune.

Takšna pridobitev bi po njegovem prepričanju koristila športnim društvom, šolam, otrokom in drugim prebivalcem Lenarta ter okoliških občin. Posebno pozornost namenja tudi mladim družinam. Opozarja na pomen dostopnih zazidljivih zemljišč in predlaga, da bi občina odkupovala zasebna zemljišča, jih komunalno opremila ter ponudila za stanovanjsko gradnjo. S tem bi mladim olajšali odločitev, da ostanejo v domačem kraju, si ustvarijo dom in tam vzgajajo otroke.

Izziv bo tudi občinski proračun

Veliki projekti zahtevajo tudi realen finančni načrt. Horvat opozarja, da vseh zamisli ne bo mogoče uresničiti hkrati. Prednostni vrstni red bo treba določiti na podlagi dejanskih potreb, finančnih možnosti in možnosti pridobivanja državnih ter evropskih sredstev.

Po morebitnem prevzemu županske funkcije napoveduje pregled finančnega stanja občine, preveritev možnosti za ugodnejše upravljanje obveznosti in presojo, kako najbolje uporabiti občinsko premoženje.

Ob tem dosedanjega županovanja Janeza Krambergerja ne ocenjuje zgolj negativno. Priznava, da so bili v preteklih letih izvedeni pomembni projekti, vendar meni, da mora občina zdaj določiti nove razvojne prioritete in se osredotočiti na naslednje obdobje.

Želi biti župan vseh 22 naselij

Horvat poudarja, da mora razvoj zajeti celotno občino, vključno z Lenartom, Voličino in drugimi naselji. Želi si, da bi prebivalci po koncu mandata lahko ocenili, da so bili njihovi kraji obravnavani pravično ter da je občina projekte izvajala glede na njihove dejanske potrebe. Njegova kandidatura tako združuje izkušnje iz javne uprave, poudarek na urejenih javnih površinah ter ambiciozne načrte na področju prometa, športa, stanovanj in gospodarstva. Ali bo Horvat dobil priložnost za uresničitev teh načrtov, bodo odločili volivci.

Pred občino je obdobje, v katerem bodo morali občani presoditi, kakšen razvoj si želijo v prihodnjih letih. Marko Horvat jim ponuja vizijo, ki temelji na geslu »Ker mi je mar!«, in obljublja povezovanje, odgovorno upravljanje ter razvojne projekte, namenjene boljši kakovosti življenja.

Celotni pogovor z Markom Horvatom, kandidatom za župana občine Lenart, si lahko ogledate tukaj:

The post Kandidat za župana občine Lenart, Marko Horvat si želi bolj urejene občine! (video) appeared first on e-Maribor.

V našo družbo smo takrat povabili svetovno znanega harmonikarja, ki je ne samo znan po disciplini in pridnosti, ampak tudi po novih idejah za mesto v katerem živi – Velenje. Prvič pa se spogleduje tudi s politiko. Na letošnjih volitvah se bo potegoval za županski stol v Velenju. V našo družbo smo povabili znanega harmonikarja, Nejca Pačnika. 

Nejc Pačnik je dokaz, da se veliki cilji uresničujejo z vztrajnostjo, disciplino in pogumom. Zdaj želi izkušnje, ki so ga pripeljale do svetovnega vrha, prenesti tudi v politiko – kjer bo moral namesto za naslov svetovnega prvaka zaupanje ljudi osvojiti z dejanji. S Pačnikom se je pogovarjal M.G..

Kdaj ste si prvič rekli: »Morda pa lahko Velenje vodim tudi jaz?«

Nejc Pačnik: Ni bilo enega samega trenutka, ko bi si rekel: »Sedaj bom kandidiral za župana.« Ta misel je dozorevala postopoma po pogovorih s sorodniki, prijatelji, znanci itd. Velenje je moje mesto. Tukaj živim, delam, ustvarjam. Skozi leta sem se naučil, da rezultat na nobenem področju ne pride sam od sebe. Potrebni so jasen cilj, disciplina, vztrajnost in predvsem dobra ekipa. Vedno pogosteje sem se spraševal, ali lahko svoje izkušnje, mladost, energijo in način dela prenesem tudi v okolje, v katerem živimo. Nekako sem začutil, da ne želim več samo opazovati, pripravljen sem prevzeti tudi odgovornost. Kandidatura zame zato ni bila trenutna odločitev, ampak rezultat daljšega razmisleka o tem, kaj lahko sam prispevam k razvoju Velenja.

V politiko prihajate iz precej drugačnega okolja. Večino življenja ste bili povezani z glasbo, učiteljstvom in mladimi. Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do odločitve, da stopite v politiko?

Nejc Pačnik: Res je, prihajam iz drugačnega okolja, vendar sam tega ne vidim kot slabost. Glasba, učiteljstvo in delo z vsemi generacijami v moji zasebni glasbeni šoli so me naučili veliko stvari, ki so pomembne tudi pri javnem delu kjer je treba poslušati ljudi, prevzemati odgovornost, vztrajati, povezovati različne posameznike in predvsem razumeti, da brez dela ni rezultata. V zadnjih 15. letih podjetništva sem bil veliko med ljudmi. Kot učitelj spremljaš mlade pri njihovem razvoju, srečuješ njihove starše, njihove želje, skrbi in tudi težave. Ob tem začneš drugače gledati tudi na okolje, v katerem živimo, in se spraševati, kaj lahko sam prispevaš.

Kaj je po vašem mnenju največji problem današnjega Velenja?

Nejc Pačnik: Največji problem Velenja po mojem ni ena cesta, en projekt ali ena investicija. V prvi vrsti se mi zdi, da si premalo upamo in smo premalo ambiciozni. Največji izziv je, kako bomo mesto pripravili na obdobje po premogu in pri tem poskrbeli, da bodo ljudje tukaj še vedno želeli živeti, delati in ustvarjati. Pred nami je velika gospodarska in energetska preobrazba. Zame je ključno vprašanje, ali bomo znali ustvariti dovolj kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest, stanovanj in bivalnih kapacitet predvsem za mlade družine, ter jim ponuditi razlog, da svojo prihodnost vidijo v Velenju. Ob tem ne smemo pozabiti na vsakdanje življenje ljudi, dostopna stanovanja, promet, urejene krajevne skupnosti, kakovostno zdravstvo, vrtce, šole, šport, kulturo ter varno in čisto okolje. V Velenju se trenutno veliko investira, kar je dobro. Toda sam razvoja mesta ne merim samo v milijonih evrov in številu novih objektov, ki ne prinašajo večjih dodanih vrednosti mestu. Najpomembnejše merilo mora biti ali ljudje zaradi teh investicij dejansko živijo bolje. Zato bi največji izziv Velenja opisal kot vprašanje prihodnosti: kako iz mesta z močno industrijsko preteklostjo ustvariti mesto novih priložnosti, ne da bi ob tem izgubili ljudi.

Velenje ima za seboj močno rudarsko in industrijsko zgodovino, danes pa se sooča z velikimi spremembami. Kakšno Velenje vidite čez deset ali dvajset let?

Nejc Pačnik: Velenje čez deset ali dvajset let vidim kot mesto, ki bo znalo svojo močno industrijsko in rudarsko zgodovino spremeniti v novo razvojno priložnost. Ne želim si Velenja, ki bi živelo od spominov na preteklost, ampak mesta, ki bo samozavestno gledalo naprej. Mesta z novimi, kakovostnimi delovnimi mesti, z močnim gospodarstvom, ki ne bo odvisno samo od ene panoge, ter z okoljem, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost. Pomembno se mi zdi, da Velenje ostane mesto po meri človeka. Da lahko mlada družina pride do stanovanja, da imajo starejši kakovostne storitve in dostopno zdravstvo, da imamo urejene krajevne skupnosti, dobro prometno povezanost ter veliko možnosti za šport, kulturo in druženje. Posebno priložnost vidim tudi v znanju, podjetništvu, novih tehnologijah in turizmu. Imamo jezera, naravo, industrijsko dediščino in zelo dobro geografsko lego. Iz tega lahko ustvarimo veliko več, če bomo imeli jasno vizijo in bomo znali povezati gospodarstvo, izobraževanje in lokalno skupnost. Predvsem pa si želim, da bi čez dvajset let lahko rekli: Velenje je uspešno prestalo prehod iz premogovnega mesta v sodobno mesto priložnosti, vendar pri tem ni izgubilo svoje identitete, solidarnosti in povezanosti med ljudmi. Uspeh bo, če bodo naši otroci čez dvajset let želeli ostati v Velenju ali se po študiju sem vrniti, ker bodo vedeli, da lahko tukaj dobro živijo, ustvarjajo in vzgajajo svoje družine.

Mladi so ena od vaših posebnih povezav z mestom, saj jih kot učitelj harmonike že leta učite in spremljate njihov razvoj. Zakaj po vašem mnenju mladi zapuščajo Velenje in kaj bi jih lahko prepričalo, da ostanejo?

Nejc Pačnik: Z mladimi sem povezan praktično vsak dan in skozi leta sem spoznal, da ne odhajajo zato, ker ne bi imeli radi naše občine. Pogosto odidejo zaradi študija, nato pa se pojavi vprašanje ali imajo dovolj razlogov, da se vrnejo. Po mojem mnenju so pri tem ključne tri stvari: kakovostno in dobro plačano delo, možnost priti do primernega stanovanja ter občutek, da lahko tukaj razvijejo svoje ideje in si ustvarijo prihodnost. Mlademu človeku ne moremo reči samo: »Ostani tukaj.« Ustvariti moramo pogoje zaradi katerih bo sam želel ostati ali se po študiju vrniti. To pomeni, da moramo privabljati nova podjetja in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, pomagati mladim podjetnikom pri prvih korakih, ustvarjati možnosti za dostopnejša stanovanja ter še naprej razvijati mesto, kjer je poleg dela tudi kakovostno življenje – šport, kultura, druženje, dobra povezanost in okolje, v katerem si želiš vzgajati družino. Kot učitelj pa vidim še nekaj: mladi potrebujejo priložnost, da so slišani in da lahko nekaj ustvarijo. Naloga lokalne skupnosti ni, da jim pove, kaj morajo narediti, ampak da jim omogoči, da svoje ideje tukaj tudi uresničijo. Zame bi bil eden največjih uspehov Velenja prihodnosti, če bi mlad človek po končanem študiju rekel: »Želim se vrniti domov, ker imam tukaj priložnost.«

Velenje je znano tudi po zelo močni kulturni in glasbeni tradiciji. Bi morala občina po vašem mnenju kulturi nameniti več pozornosti in denarja?

Nejc Pačnik: Kot glasbenik in učitelj seveda kulturo doživljam zelo osebno. Zame kultura ni strošek, ampak naložba v ljudi, identiteto mesta in kakovost življenja. Velenje ima izjemno kulturno in glasbeno tradicijo, veliko društev, ustvarjalcev, glasbenikov in mladih talentov. Zato se mi zdi pomembno, da občina to področje močno podpira. Vendar ne bi rekel, da je rešitev vedno samo v tem, da preprosto namenimo več denarja. Pomembno je tudi, kam ta denar gre, kdo lahko do njega pride in kakšen učinek ima za skupnost. Mlademu talentu moramo omogočiti prostor, mentorstvo in možnost, da svoje znanje pokaže tudi v domačem okolju, ne šele takrat, ko uspe nekje drugje. Pomembno je tudi, da kultura ni nekaj, kar se dogaja samo v velikih ustanovah ali na nekaj velikih prireditvah. Želim si kulture po krajevnih skupnostih, na trgih, ob jezerih, v šolah in med ljudmi. Če bomo skozi kulturo znali povezati tradicijo našega mesta z novo generacijo ustvarjalcev bomo ohranili identiteto Velenja in hkrati ustvarili nekaj novega.

Kot učitelj veste, da se uspeh ne zgodi čez noč. Tudi do naslova svetovnega prvaka je bilo potrebnih ogromno ur vaje. Se da enako logiko prenesti tudi v vodenje občine?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je ta povezava zelo neposredna. Ko sem se pripravljal na največja tekmovanja, ni bilo dovolj, da sem nekaj mesecev pred nastopom začel vaditi bolj intenzivno. Rezultat je nastajal skozi leta. Bili so dnevi, ko sem enak del skladbe ponavljal do popolnosti, iskal najmanjše napake in popravljal podrobnosti, ki jih poslušalec morda sploh ne bi opazil. Prav te podrobnosti pa na koncu odločajo o tem, ali si dober ali najboljši. Tudi do naslova svetovnega prvaka nisem prišel samo z nadarjenostjo. Za njim so bile ure in ure dela, odrekanja, tudi neuspehi in trenutki, ko sem moral nadaljevati, čeprav rezultat še ni bil viden. Podobno razumem vodenje občine. Velikih sprememb ni mogoče narediti čez noč. Potrebuješ jasno zastavljen cilj, dobro ekipo, disciplino, sprotno preverjanje rezultatov in predvsem vztrajnost. Pomembno pa je še nekaj, kar sem se naučil skozi glasbo: tudi če si zelo dober posameznik, brez dobre ekipe ne gre. Danes kot učitelj pogosto vidim enako pri svojih učencih. Moj cilj ni, da igram namesto njih, ampak da v njih prepoznam potencial, jih usmerjam in ustvarim pogoje, da lahko sami dosežejo svoj maksimum. Tako bi želel delovati tudi pri vodenju občine. Župan ne sme vsega početi sam. Njegova naloga je, da zna povezati prave ljudi, jim zaupati, postaviti jasne cilje in poskrbeti, da se dogovorjene stvari tudi izvedejo. Sam verjamem v delo, pri katerem ne iščeš bližnjic. Postaviš si cilj, narediš načrt, vsak dan narediš korak naprej in se ne ustrašiš, ko pridejo težave. Tako sem delal v glasbi in enako logiko bi prenesel tudi v vodenje občine: manj velikih besed in več vztrajnega, konkretnega in merljivega dela.

Tokratna vaša kandidatura je zanimiva tudi zato, ker se je okoli vas povezalo več desnosredinskih oziroma desnih političnih akterjev. Kako pomembno je bilo za vas, da se je desnica v Velenju povezala?

Nejc Pačnik: Zame je povezovanje pomembno predvsem zato, ker lokalna politika ne bi smela biti prostor kjer vsak stoji samo na svojem bregu in išče razlike. Seveda imamo različne stranke različne poglede in tudi različne kandidate. To je normalno in zdravo. Toda obstajajo vprašanja, pri katerih bi morali znati pogledati čez strankarske meje in se zamisliti kako bomo razvijali občino Velenje. Zame pri tem ni najpomembnejša oznaka »desnica«. Pomembneje je, da smo pokazali, da se lahko ljudje, ki se v marsičem razlikujejo, usedejo za isto mizo in poiščejo skupne točke. Tudi sam sem kot glasbenik tega vajen. Če želiš ustvariti dober ansambel, ni cilj, da vsi igrajo isti instrument in na popolnoma enak način. Pomembno je, da vsak zna svoj del, posluša druge in da na koncu vsi igramo isto skladbo. Podobno si predstavljam lokalno politiko. Ne pričakujem, da se bomo vedno o vsem strinjali. Želim pa si spoštljive komunikacije, da bomo pri pomembnih vprašanjih za občino zmožni sodelovati tudi preko tradicionalnih političnih meja. Zato tudi politična skupina “Povezani za Velenje!”

Nejc Pačnik: Čas je, da so ljudje zopet slišani!

Velenje je desetletja veljalo za tradicionalno levo oziroma socialdemokratsko okolje. Zakaj menite, da je zdaj čas za politično spremembo?

Nejc Pačnik: Mislim, da Velenje ne potrebuje spremembe zato, ker bi bilo vse, kar je bilo narejeno do zdaj, slabo. Nasprotno – naše mesto je bilo zgrajeno z ogromno dela, znanja in poguma generacij pred nami in to je treba spoštovati. Zato sam spremembe ne razumem kot boj med levimi in desnimi. Razumem jo kot vprašanje ali smo pripravljeni pogledati na Velenje z novimi očmi, odpreti prostor novim ljudem, novim idejam in drugačnim pristopom. Dolgoletno vodenje ima svoje prednosti in slabosti. Lahko prinese občutek prevelikega monopola, nadzora in da se nekatere stvari delajo zato, ker so se tako delale vedno. Sam bi si želel več odprtosti, več vključevanja različnih ljudi in predvsem več pripravljenosti za sodelovanje.

Kaj je bil najtežji del pri usklajevanju različnih strank in njihovih interesov?

Nejc Pačnik: Pravzaprav zaenkrat večjih težav pri usklajevanju ni bilo, ker imamo pri številnih ključnih vprašanjih zelo podobno razmišljanje in sorodna programska izhodišča. Seveda ima vsaka stranka svojo identiteto in svoje poudarke, vendar smo hitro ugotovili, da se pri bistvenih vprašanjih za prihodnost občine Velenje precej dobro razumemo. Zato povezovanje ni bilo prisiljeno. Nastalo je precej naravno, ker smo hitro ugotovili, da imamo veliko skupnih točk.      Ni cilj, da bi vsi razmišljali popolnoma enako, ampak da znamo pri ključnih razvojnih vprašanjih stopiti skupaj.

Ko se združijo različne stranke, se lahko hitro pojavijo različni pogledi. Kdo bo imel zadnjo besedo, če boste postali župan – stranke, ki vas podpirajo, ali vi?

Nejc Pačnik: Če bom izvoljen za župana, bo odgovornost za vodenje občine moja. Stranke, ki me podpirajo, so pomembni partnerji in njihova mnenja bom vedno spoštoval, vendar župan na koncu nosi odgovornost za vse odločitve. Verjamem, da dobre odločitve pogosto nastanejo prav tam, kjer se srečajo različni pogledi. Naloga župana je, da zna te poglede povezati, poiskati skupne točke in ob tem ohraniti spoštljiv odnos do vseh, ki sodelujejo. Želim si ekipe in partnerjev, med katerimi vlada zaupanje, kjer se lahko pove tudi drugačno mnenje in kjer se ljudi zaradi tega ne izključuje. Pri tem me bo vodilo predvsem vprašanje, kaj je najboljše za občino Velenje in naše prebivalce. Želim biti župan vseh občank in občanov, ne glede na njihovo politično pripadnost. Prav zato se mi zdita spoštovanje mnenj in medsebojno spoštovanje ena najpomembnejših osnov dobrega vodenja.

Bi lahko rekli, da je vaša kandidatura pravzaprav poskus preseči klasično delitev na levico in desnico ter združiti ljudi okoli konkretnih projektov za Velenje?

Nejc Pačnik: Da, predvsem bi rekel, da želim pokazati, da smo sposobni sodelovati tudi takrat, ko prihajamo iz različnih političnih okolij. Veliko ljudi, predvsem mladih, se danes ne želi ukvarjati z nenehnimi delitvami na leve in desne. Tudi sam želim lokalno politiko razumeti predvsem kot delo za občanke in občane. Seveda imamo različna politična prepričanja in to je normalno, ampak mislim, da je čas, ko se moramo o konkretnih vprašanjih v dobro občine in naših ljudi začeti pogovarjati in delati drugače. Če je predlog dober za mesto, potem mi ni pomembno, kdo ga je predlagal. Pomembno je, ali ga lahko skupaj uresničimo in ali bo ljudem prinesel nekaj boljšega. Želim si, da bi znali v Velenju več sodelovati, se poslušati in iskati skupne rešitve.

Aktualni župan ima v Velenju močno politično bazo. Zakaj menite, da ste vi boljša izbira za Velenje?

Nejc Pačnik: Ne bi želel sam zase reči, da sem boljša izbira. O tem bodo odločali občanke in občani. Prihajam iz nekoliko drugačnega okolja, nisem del dolgoletnih struktur vodenja občine in največjih podjetij v Šalešji dolini zato lahko na vse stvari pogledam z drugačne perspektive. Verjamem v sodelovanje, v spoštovanje različnih mnenj in predvsem v to, da mora biti občina odprta do ljudi. Želim si, da občanke in občani ne bi bili vključeni samo takrat, ko so odločitve že skoraj sprejete, ampak da bi jih znali poslušati prej. Pomembna se mi zdita tudi nova energija in vključevanje ljudi, ki doslej morda niso bili del lokalne politike. Aktualnega župana in delo, ki je bilo v Velenju opravljeno, spoštujem. Kandidiram pa zato, ker menim, da je zdravo, da imajo ljudje izbiro in da lahko primerjajo različne poglede na prihodnost mesta. Na koncu pa naj občanke in občani presodijo kaj si želijo v prihodnje.

Kaj bi bil vaš prvi ukrep v prvih 100 dneh, če postanete župan?

Nejc Pačnik: Nerad govorim vnaprej in obljubljam konkretne ukrepe, preden imamo pred sabo vse podatke in realno sliko stanja.V Mestnem odboru SDS Velenje imamo Strokovni svet, ki ga sestavlja veliko ljudi z izkušnjami z različnih področij – od gospodarstva, sociale, zdravstva in izobraževanja do infrastrukture, kulture in drugih pomembnih področij za razvoj mesta. Ko bomo tako daleč, bomo skupaj pogledali dejansko stanje, določili prioritete in se dogovorili kateri ukrepi morajo biti izvedeni najprej. Sam verjamem v ekipno delo. Župan ne more in ne sme delati sam. Pomembno je da zna okoli sebe zbrati sposobne ljudi, poslušati stroko, različna mnenja in nato sprejeti odgovorne odločitve. Zato danes ne želim tekmovati v obljubah, kaj bo, lahko pa obljubim način dela: premišljeno, strokovno, skupaj z ljudmi in z jasnim ciljem, da sprejete odločitve koristijo občankam in občanom Velenja.

Kako bi kot župan ravnali z občinskim denarjem? Kje vidite največ prostora za prihranke?

Nejc Pačnik: Kot podjetnik zelo dobro vem, da je treba z denarjem, ki ga težko prislužiš, ravnati gospodarno, premišljeno in odgovorno. Enako bi gledal tudi na občinski denar kajti to ni denar politike ampak denar občank in občanov. Ne bi bilo odgovorno, da danes pokažem na neko področje in rečem, da bomo tam varčevali, ne da bi poznali vse podatke in posledice. Največ prostora za izboljšave vidim v dobrem načrtovanju, nadzoru stroškov, preverjanju smotrnosti investicij ter v tem, da se pri vsakem večjem projektu vprašamo ali za vloženi denar dobimo ustrezen rezultat. Posebej pomembna pa se mi zdi popolna preglednost občinskih financ. Želim si uvedbe participativnega proračuna, kjer bi občanke in občani lahko neposredno odločali o delu občinskega denarja in predlagali projekte, ki jih v svojem okolju potrebujejo. Poleg tega bi si želel vzpostaviti preprost sistem »na klik«, kjer bi lahko vsak občan kadarkoli pogledal, koliko denarja občina porabi, za kaj ga porabi, kateri projekti se izvajajo, koliko stanejo in kako napredujejo. Takšna odprtost po mojem mnenju bistveno poveča zaupanje ljudi, hkrati pa zmanjšuje prostor za nepregledno porabo, zlorabe in korupcijska tveganja. Če je poraba javnega denarja ves čas na očeh javnosti, je tudi odgovornost vseh, ki z njim upravljajo, veliko večja. Cilj je gospodarno, pregledno in odgovorno upravljanje, da vsak evro porabimo premišljeno in tam, kjer občankam in občanom prinese največ koristi.

Kaj bi naredili na področju stanovanj? Bi lahko mlada velenjska družina v vašem Velenju prišla do dostopnega stanovanja?

Nejc Pačnik: Stanovanje je ena od osnovnih stvari, ki odloča o tem, ali bo mlada družina svojo prihodnost gradila v Velenju ali drugje. Ena od možnosti je, da občina del svojih zemljišč nameni gradnji stanovanj za mlade družine pod ugodnejšimi pogoji. Druga možnost je razvoj dolgoročnega najema z možnostjo kasnejšega odkupa, kjer bi mladi lažje prišli do prvega stanovanja, ne da bi morali takoj prevzeti ogromno kreditno breme. Smiselno se mi zdi tudi razmisliti o posebnem stanovanjskem skladu oziroma programu za mlade, preko katerega bi lahko sistemsko podpirali gradnjo, najem in nakup prvega doma. Hkrati bi morali preveriti, kje imamo neizkoriščena občinska zemljišča in objekte ter ali jih lahko aktiviramo za stanovanjske potrebe. Pomembno je tudi hitrejše prostorsko načrtovanje, saj brez pravočasno pripravljenih zemljišč novih stanovanj preprosto ne bo. Ohraniti in nadgraditi bi morali tudi subvencije za mlade pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Moj cilj bi bil, da mlada družina, ki dela v Velenju in želi tukaj ostati, dejansko vidi realno pot do svojega doma. Če želimo, da mladi ostanejo, jim moramo ponuditi več kot le lepo mesto. Ponuditi jim moramo možnost, da si tukaj tudi ustvarijo življenje.

Kako bi privabili nova podjetja in predvsem bolje plačana delovna mesta?

Nejc Pačnik: Če želimo privabiti nova podjetja moramo najprej ustvariti okolje, v katerega bodo podjetniki želeli investirati. Pomembno je, ali imaš na voljo ustrezno zemljišče, dobro infrastrukturo, hitro in učinkovito občinsko upravo, dovolj usposobljenega kadra ter občutek, da je lokalna skupnost podjetju partner in ne dodatna ovira. Zato bi želel, da Velenje postane občina, kjer investitor ob prihodu dobi jasno kontaktno točko in pomoč od prvega pogovora. Hkrati pa ne želimo privabiti podjetij samo zaradi števila novih delovnih mest. Pomembna mora biti tudi njihova kakovost. V Velenju potrebujemo več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo na področju novih tehnologij, energetike, raziskav, razvoja, digitalizacije in drugih dejavnosti, kjer lahko ljudje s svojim znanjem ustvarjajo več in so za to tudi bolje plačani. Veliko priložnost vidim tudi v naših obstoječih podjetjih. Včasih govorimo samo o tem, koga bomo pripeljali od zunaj, pozabljamo pa na podjetnike, ki so tukaj že danes. Tudi njim moramo omogočiti, da rastejo, investirajo in zaposlujejo. Posebej pomembno je povezovanje gospodarstva z izobraževanjem. Če vemo, kakšne profile bodo podjetja potrebovala čez pet ali deset let, moramo mlade na ta znanja začeti pripravljati že danes. Predvsem pa bi si želel, da bi občina aktivno iskala investitorje. Ne čakala, kdo bo potrkal na vrata, ampak skupaj z gospodarstvom predstavljala Velenje kot prostor za investicije.

Kaj pa varnost, urejenost mesta, parkiranje in promet? So to teme, ki jim občinska politika namenja dovolj pozornosti?

Nejc Pačnik: Bi bilo pošteno reči, da se jim danes ne namenja pozornosti. Na področju prometa, parkiranja in trajnostne mobilnosti se izvajajo številni projekti. Zame pa je ključno vprašanje, ali ljudje te ukrepe v svojem vsakdanjem življenju občutijo kot izboljšanje. Pri varnosti mi je pomembno predvsem to, da se ljudje v svojem mestu počutijo varne podnevi in ponoči. Tu je pomembno sodelovanje občine, policije, redarstva, krajevnih skupnosti in predvsem hitro odzivanje tam, kjer se pojavijo težave. Varnosti ne smemo ocenjevati samo skozi statistiko, ampak tudi skozi občutek ljudi. Velenje mora ostati čisto, urejeno in prijetno mesto, vendar ne samo v samem središču. Enako pozornost si zaslužijo krajevne skupnosti, stanovanjska naselja, otroška igrišča, poti in druge javne površine. Razumem trajnostno mobilnost in jo podpiram, vendar avtomobila ne moremo preprosto odmisliti. Ljudje ga potrebujejo za prihod na delo, obisk zdravnika, prevoz otrok in številne druge vsakodnevne obveznosti. Zato morajo biti parkirne rešitve premišljene, praktične in pripravljene skupaj z ljudmi, ki tam živijo. Enako velja za promet. Potrebujemo varen promet za pešce in kolesarje, dober javni prevoz, hkrati pa tudi pretočne ceste in dobro dostopnost vseh delov občine. Sam bi si želel predvsem bolj praktičen pristop, manj odločanja za pisalno mizo in več pogovora z ljudmi na terenu. Če stanovalci nekega naselja vsak dan opozarjajo na nevaren prehod, pomanjkanje parkirišč ali prometni zastoj, je treba težavo pogledati tam, kjer dejansko nastaja. Na koncu se kakovost občine ne meri samo po velikih projektih. Zelo pogosto jo ljudje ocenjujejo po majhnih, vsakdanjih stvareh, ali imajo kje parkirati, ali je njihova ulica varna, ali je okolica urejena in ali občina na njihove težave reagira.

Skupina Povezani za Velenje

Če bi vas moral nekdo opisati samo s tremi besedami – katere bi izbrali sami?

Nejc Pačnik: Vztrajen, delaven in povezovalen. Vztrajen, ker sem se skozi podjetništvo naučil, da se pravi rezultati ne zgodijo čez noč. Že zaradi izziva vedno izberem težjo pot. Delaven, ker verjamem, da se z resnim in poštenim delom da doseči veliko. Vem kaj pomeni delati tudi po 15-20 ur dnevno. Povezovalen, ker se mi zdi zelo pomembno, da znamo ljudi poslušati, spoštovati različna mnenja in jih povezati okoli skupnih ciljev.

Svetovni prvak, učitelj in politik. Katera od teh treh vlog vam je najbolj pri srcu?

Nejc Pačnik: Naslov svetovnega prvaka mi pomeni ogromno, ker je rezultat dolgoletnega dela, odrekanja in vztrajnosti. To je del moje življenjske poti, na katerega bom vedno ponosen. Vloga učitelja pa mi je verjetno najbolj pri srcu na osebni ravni. Ko vidiš ljudi različnih starosti, ki napredujejo, pridobivajo samozavest skozi glasbo in dosežejo nekaj za kar so delali, je to poseben občutek. Takrat veš, da tvoje delo pušča sled tudi v življenju nekoga drugega. Politika pa je zame delno še vedno nekaj novega in se moram zagotovo še veliko naučiti.

Če bi moral izbrati samo eno, bi zato verjetno rekel učitelj. Ker pri učenju ne gre samo za harmoniko, ampak tudi za odnos, zaupanje, vztrajnost in razvoj človeka.

Kaj vam je harmonika dala kot človeku, česar vam politika nikoli ne bo mogla dati?

Nejc Pačnik: Harmonika mi je dala nekaj zelo osebnega – stik z ljudmi brez potrebe po razlagi. Ko igraš, lahko z nekaj toni poveš vse za kar bi v politiki potreboval nekaj minut govora. Glasba povezuje ljudi neposredno, čustveno in iskreno. Ne sprašuje, kdo je levi, kdo desni, kdo se s kom strinja. Če je glasba dobra, ljudi preprosto poveže. Glasba mi je dala ogromno lepih trenutkov z ljudmi, ki jih sicer morda nikoli ne bi srečal. Politika mi daje možnost, da nekaj naredim za skupnost.

In obratno – kaj vas je glasbena kariera naučila o ljudeh, kar vam danes pomaga pri političnem delu?

Nejc Pačnik: Glasbena kariera me je predvsem naučila poslušati ljudi. Kot glasbenik, učitelj in mentor hitro ugotoviš, da vsak človek potrebuje nekoliko drugačen pristop. Nekoga moraš spodbuditi, drugemu dati več časa, tretjemu povedati stvari zelo neposredno. Če želiš iz ljudi izvleči najboljše, jih moraš najprej razumeti. Naučila me je tudi, da se spoštovanje ne dobi z nazivom, ampak z odnosom. Ljudje hitro začutijo, ali si iskren, ali jih poslušaš in ali držiš besedo. Veliko sem nastopal, tekmoval in delal z zelo različnimi karakterji ljudi, zato sem se naučil tudi sprejemati kritiko, obvladovati pritisk in ostati miren, ko stvari ne gredo po načrtih. To mi bo zagotovo tudi v bodoče pri političnem delu zelo pomagalo. Politika je navsezadnje delo z ljudmi. Če jih ne znaš poslušati, povezovati in spoštovati tudi takrat, ko razmišljajo drugače od tebe, potem težko narediš kaj dobrega za skupnost.

Ste kot učitelj vajeni delati z mladimi. Bi kot župan znal prisluhniti tudi tistim, ki se z vami politično ne strinjajo?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je to ena ključnih lastnosti vsakega dobrega župana. Kot učitelj sem vajen delati z zelo različnimi ljudmi Če želiš biti dober mentor, ne moreš pričakovati, da bodo vsi razmišljali enako kot ti. Enako velja v politiki. Ni treba, da se z nekom politično strinjam, da bi spoštoval njegovo mnenje ali dober predlog. Pomembno je, da znamo poslušati argumente, se pogovarjati spoštljivo in iskati rešitve, ki so dobre za občino. Sam si želim biti župan vseh občank in občanov, ne samo tistih, ki bi me volili ali ki razmišljajo podobno kot jaz. Prepričan sem, da lahko prav iz različnih pogledov nastanejo boljše rešitve. Če nekdo opozori na problem ali poda dober predlog, me bo zanimalo predvsem, ali ima vsebino in ali lahko koristi ljudem ne pa, iz katere politične strani prihaja.

Predsednik SDS Janez Janša in kandidat za župana občine Velenje Nejc Pačnik

In za konec: zakaj naj Velenjčani na volilnem lističu obkrožijo Nejca Pačnika?

Nejc Pačnik: Mislim, da mora vsak človek sam presoditi, komu zaupa in kdo ga s svojim odnosom in načinom razmišljanja prepriča. Ne trdim, da imam odgovore na vse. Znam pa poslušati, vprašati ljudi, povezovati različna mnenja in nato prevzeti odgovornost za odločitev. Če bodo občanke in občani v takšnem načinu dela prepoznali nekaj čemur lahko zaupajo, bom njihove podpore iskreno vesel. Na koncu pa želim, da se vsak odloči sam,  po svoji vesti in po tem, kakšno Velenje si želi v prihodnosti. In prav bo tako.

Če bi vam Velenjčani na volitvah dali mandat – kaj jim obljubljate, da boste čez štiri leta lahko pogledali nazaj in rekli: »To je Velenje, za katerega sem kandidiral«?

Nejc Pačnik: Ne želim obljubljati stvari, za katere danes ne morem vedeti, ali jih bo mogoče v celoti uresničiti. Lahko pa obljubim način dela. Če mi bodo občani in občanke zaupali mandat si želim, da bodo čez štiri leta lahko rekli, da je bila občina bolj odprta, bolj pregledna in bolj povezana z ljudmi, da so vedeli, kam gre njihov denar, da so bili vključeni v pomembne odločitve in da njihovo mnenje ni ostalo samo na papirju. Predvsem pa, da bi se pri pomembnih odločitvah čutilo, da je Velenje pred strankarskimi interesi. Zame uspešen mandat ne bi pomenil samo seznam dokončanih projektov. Pomenil bi tudi drugačno kulturo vodenja, več sodelovanja, več spoštovanja različnih mnenj, več odgovornosti in manj delitev. Če bi lahko čez štiri leta stopil med ljudi, jih pogledal v oči in rekel, da smo delali pošteno, gospodarno, pregledno in v dobro občank in občanov, bi vedel, da smo bili na pravi poti. In če bi bilo Velenje takrat mesto, v katerem bi mladi še bolj verjeli, da lahko tukaj gradijo svojo prihodnost, potem bi lahko iskreno rekel: »Da, to je Velenje, za katerega sem kandidiral.«

Naj bo za zaključek še pesem, ki jo radi zaigrate in ima pomenljiv naslov: “Proti vrhu!” 

Intervju pripravil: Mitja Grmovšek, slike; osebni arhiv Nejca Pačnika

The post Intervju, Nejc Pačnik: Od svetovnega prvaka, do županskega kandidata! appeared first on e-Maribor.

Ivan Molan je po javno dostopnih podatkih najdlje na čelu slovenske občine med aktualnimi župani, ki so člani SDS. Občino Brežice vodi že od leta 2005, kar pomeni, da je letos dopolnil več kot 21 let županskega staža. Na letošnjih volitvah se poteguje za svoj šesti mandat. Tudi tokrat bo kandidiral kot neodvisni kandidat.

Molan je bil prvič izvoljen za župana Brežic leta 2005 in od takrat občino vodi neprekinjeno. Občina Brežice je leta 2025 obeležila njegovih 20 let vodenja občine ter ob tej priložnosti predstavila njegovo dolgoletno župansko pot.

Na županski položaj je Ivan Molan prišel po odhodu takratnega brežiškega župana Andreja Vizjaka (SDS), ki je po oblikovanju prve vlade Janeza Janše postal minister za gospodarstvo. Vizjaku je zaradi prevzema ministrske funkcije prenehal mandat župana, zato so bile v Brežicah razpisane nadomestne županske volitve. Na njih je leta 2005 zmagal Ivan Molan (SDS). Od takrat naprej neprekinjeno vodi Občino Brežice.

V primerjavi z drugimi aktualnimi župani, ki so člani SDS, je Molan na čelu občine najdlje. Boris Podvršnik, župan Zreč in član SDS od leta 1990, občino vodi od leta 2006. Prav tako od leta 2006 je župan Občine Gorenja vas–Poljane Milan Čadež, ki je član SDS od leta 1999.

Molan tako svojo občino vodi že več kot dve desetletji, pri čemer je bil v tem času večkrat ponovno izvoljen. Na letošnjih lokalnih volitvah se bo potegoval za nov, šesti mandat, tudi tokrat pa kot neodvisni kandidat.

Molan je danes pred Občino Brežice zbiral podpise podpore za svojo ponovno kandidaturo. Ob tej priložnosti je na družbenih omrežjih zapisal:

“Občino Brežice imam čast voditi že več kot 20 let. To je dolgo obdobje. In tega ne želim skrivati ali olepševati. Dolgoletne izkušnje same po sebi niso ne zasluga ne ovira. Pomembno je, kaj z njimi narediš. V vseh teh letih smo doživeli uspehe, zahtevne trenutke, velike projekte in odločitve, pri katerih ni bilo vedno lahko najti prave poti. Predvsem pa sem se naučil, da vodenje občine nikoli ni delo enega človeka.”

»Je delo ljudi. Ekipe. Krajevnih skupnosti. Društev. Gospodarstva. Mladih in starejših. Vseh, ki jim ni vseeno, kakšne bodo Brežice jutri.«

Molan bo tako jeseni ponovno stopil pred volivce. Če bo izvoljen, bo Brežice vodil tudi v naslednjem mandatu in s tem nadaljeval enega najdaljših neprekinjenih županskih stažev v Sloveniji.

The post Županski staž, ki mu ni para: Ivan Molan Brežice vodi več kot 20 let appeared first on e-Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes uradno povedal, da  na letošnjih lokalnih volitvah ne bo kandidiral za župana. Prav na naši FB strani smo to novico zapisali prvi, že pred mesecem dni.

Župan Arsenovič je tako danes uradno spregovoril o svoji kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah in potrdil, da se za ponovno kandidaturo ne bo odločil. Kot je povedal, je svojo nalogo opravil, zato je sprejel osebno odločitev, da na prihajajočih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za župana Mestne občine Maribor.

Tekma za županski stolček je tako povsem odprta. Že nekaj časa podpise za kandidaturo zbira radijski voditelj Bor Grajner, ki želi kandidirati kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. A zbiranje podpisov mu očitno ne gre najbolje od rok. Njegova stojnica pred občino namreč večinoma sameva.

Za kandidaturo pa se je odločil tudi Andrej Bauman, mestni svetnik na Listi Saše Arsenoviča. Tudi on naj bi kandidiral s svojo listo, potihem pa celo računa na to, da bo del sedanjih Arsenovičevih svetnic in svetnikov prestopil na njegovo listo. Podjetnik Bauman sicer velja za najbogatejšega mariborskega mestnega svetnika, njegovo premoženje, kot piše portal Požar report,  pa naj bi bilo vredno več milijonov evrov. Ko gre za overjene podpise za vložitev županske kandidature, pa je Bauman, kot piše omenjeni portal, prepričan, da je zbiranje podpisov na stojnicah pred občino oziroma na Glavnem trgu že preživeta in zastarela metoda. V tej luči je še toliko bolj zanimivo pismo, ki smo ga prejeli v naše uredništvo, kjer naj bi delavci javnega holdinga morali prispevati podpise za kandidaturo Baumana. Članek o tem smo objavili TUKAJ!.

Kot pravi pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa. Tako kot Arsenović je očitno tudi svetnik njegove liste Andrej Bauman dobro podkovan z različnimi političnimi prijemi, ki so na meji regularnega.

Kdo bo kandidat Gibanja Svoboda ni še povesem znano. Dve leti so se svetniki Svobode namreč “šlepali” na Arsenovića, a bi morali za to prevzeti tudi odgovornost za vse slabe investicije. Je pa novodobni “senčni kralj opozicije” Robert Golob iz Svobode, menda klical Milana Jarca, lastnika znanega mariborskega podjetja Avto Jarc, in ga nagovarjal, naj za Svobodo kandidira za župana, a dobil močno košarico.

Na desni strani vladnih strank, pa ni še nič dorečenega. Bomo pa o tem poročali v naslednjem tednu. 

The post Maribor bo letos dobil novega župana. Arsenovič ne bo več kandidiral. Pritiska pa Bauman? appeared first on e-Maribor.