Župani leve politične opcije se skoraj povsod potegujejo za novi mandat na čelu občin. A med njimi je veliko takih, ki so občino slabo vodili, ali pa so v kazernskem ali celo kuroptivnem razmerju.

Čeprav so naslednje lokalne volitve še pred vrati, je že zdaj jasno, da se bo velik del županov, ki sodijo na levo politično sredino, znova potegoval za mandat na čelu svojih občin. Mnogi računajo na prednost položaja in prepoznavnost, ki jo prinaša vodenje občine. Vprašanje pa je, ali so si z dosedanjim delom novo zaupanje volivcev tudi zaslužili.

V številnih občinah se v zadnjih letih vrstijo očitki o počasnem razvoju, zamudah pri investicijah, netransparentnem odločanju in nezadovoljstvu občanov. Kritiki opozarjajo, da so nekatere občine obstale na mestu, medtem ko so primerljive občine z učinkovitejšim vodenjem napredovale bistveno hitreje.

Posebno pozornost javnosti vzbujajo tudi primeri, ko so bili posamezni župani predmet kazenskih postopkov, predkazenskih preiskav ali drugih uradnih postopkov. Pri tem je treba poudariti, da uvedba preiskave sama po sebi še ne pomeni krivde, saj o kazenski odgovornosti odloča izključno sodišče. Kljub temu pa takšni postopki neizogibno vplivajo na zaupanje javnosti in odpirajo vprašanja o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Saša Arsenovič, Maribor

V prvi vrsti je tu vse bolj levi mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, ki uradno sicer še ni potrdil kandidature za nov mandat, vendar vse kaže, da bo to storil v kratkem.

Arsenovič se med drugim sooča s predkazensko preiskavo zaradi sumov korupcije in gospodarske kriminalitete. Marca 2026 je Nacionalni preiskovalni urad opravil hišne preiskave na Mestni občini Maribor in pri županu. Preiskava se nanaša na sume zlorabe položaja, domnevnega dajanja oziroma prejemanja podkupnin ter posle z zemljišči. Postopek še poteka in o morebitni kazenski odgovornosti doslej ni bilo pravnomočno odločeno. Predmet preiskave so tudi domnevno sporni nepremičninski posli. Kriminalisti preverjajo prodajo oziroma menjave določenih zemljišč ter morebitno favoriziranje posameznih investitorjev.

Kritike na račun Arsenovičevega vodenja pa segajo precej dlje od omenjene preiskave. Nasprotniki mu očitajo katastrofalno vodenja Mestne občine Maribor, napete odnose z mestnim svetom, prometno ureditev in parkirno politiko ter pomanjkanje transparentnosti pri nekaterih občinskih odločitvah. Veliko razprav je sprožila tudi uvedba novih voznih redov mestnega avtobusnega prometa, ki je med občani naletela na številne negativne odzive.

Med odmevnejšimi projekti njegovega mandata je tudi prenova Lenta, ki je postala betonska džungla brez zelenja in katere skupna vrednost je znašala približno 24 milijonov evrov. Projekt so spremljale polemike glede stroškov posameznih del in podražitev nekaterih investicij. Kritiki ob tem opozarjajo, da kljub obsežni prenovi Lent še vedno ni zaživel v obsegu, kot je bilo obljubljeno, ter da številni poslovni prostori ostajajo prazni, zaradi česar območje po njihovem mnenju še vedno ne dosega pričakovanega mestnega utripa. V bistvu gre pri Lentu za “mesto duhov!”

Nuška Gajšek, Ptuj

Tudi “rdeča” Nuška Gajšek se v javnosti sooča predvsem s političnimi kritikami glede vodenja občine Ptuj. Županji očitajo počasen razvoj mestnega jedra. Praznjenje starega mestnega jedra se še nadaljuje, premalo je trgovin in gostinske ponudbe. Občina pa je gluha za oživitev mestnega jedra. Gajškovi kritiki očitajo zamude pri infrastrukturnih projektih. Opozarjajo na dolgotrajne obnove cest in drugih projektov, ki povzročajo težave prebivalcem in gospodarstvu. Tudi komunikacija z občani naj nebi bila dovolj intenzivna. 

Matija Kovač, Celje

Slabo naj bi se odrezal tudi nekdanji član Levice, Celjski župan Matija Kovač. Pred časom je sicer izstopil iz stranke Levica. Tokrat bo nastopil z Listo Matije Kovača, predhodnico Stranke za delovna mesta. Očitno mu Levica ne prinaša pozitivnih točk. Kritiki so do Kovača neusmiljeni. Opozicija mu očita, da se nekateri večji projekti izvajajo počasneje od pričakovanj in da so določene investicije ostale v fazi načrtovanja. To se pozna tudi pri občanih. Tudi spremembe prometne ureditve, niso na mestu. Prebivalci pa so jezni na spremembe parkirnega režima, saj menijo, da otežujejo dostop do mestnega središča. Kot je za Levico nekaj normalnega, je župan Kovač po nastopu mandata je ustavil oziroma spremenil več projektov, med drugim načrtovano brv v tibetanskem slogu, kar še danes jezi mnoge občane.

Štefan Dermol, Velenje

Tu je tudi, še en “rdeči” župan Štefan Dermol. Župan Velenja. Velenje že več desetletij vodijo župani iz istega političnega kroga (nekdanja SD), zaradi česar po njihovem mnenju primanjkuje politične konkurence in novih razvojnih idej. Največja kritika županu je v tem, da občino vodi, kot bi bili še vedno leta 1945. Za odsekano glavo na spomeniku Tita v Velenju, je bila občina pripravljena plačati kar 11.200 evrov, za hitro obnovo kipa. Za druge bolj pomembne stvari v mestu pa se čaka, ker občina nima denarja. 

Ćeprav je Dermol član stranke SD, mu za delavce ni ravno mar. Občina naj nebi ustvarjala dovolj novih delovnih mest in da bi morala hitreje pripraviti razvojno strategijo za obdobje po postopnem zapiranju Premogovnik Velenje. Veliko občanov je kritičnih tudi  do sprememb prometnega režima, modrih con in urejanja parkirišč. Poleg tega so župana morali z množičnimi protesti proti visokim cenam daljinskega ogrevanja, opozoriti lastni občani. Težave do danes niso bile v celoti odpravljene.

Tudi v ostalih mestnih občinah bodo župani vnovič kandidirali. Tudi župan Ljubljane Zoran Janković, katerega pretresajo številne afere in občinski referendumi

Kdo bodo vsi kandidati za župana Maribora, pa bo znano brž, kot ne v septembru. Do 15. oktobra 2026 morajo stranke ali liste potrditi svoje kandidate.

The post Štajerske mestne občine pred volitvami: Kje občani županom očitajo največ napak? appeared first on e-Maribor.

Napad na ribniškega župana Sama Pogorelca in še dva občana sproža val ogorčenja in razburja javnost. Prebivalci Ribnice se počutijo ogrožene in opozarjajo, da bodo, če se situacija ne bo izboljšala, stvari vzeli v svoje roke. 

Župan zaradi nezadovoljstva z njegovim delom na področju romske problematike zahteva odstop notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na današnji seji občinskega sveta, bo župan predlagal, da romsko problematiko na območju občine Ribnice od sedaj rešuje izključno država. V izjavi za portal Zanima.me je župan Ribnice povedal, da bodo obravnavali 5 sklepov. Svetniki naj bi državo, če bodo sklepi izglasovani, pozvali k vsem potrebnim ukrepom za zaščito nedotakljivosti življenja in varnosti občanov. Zahtevali bodo tudi preiskavo vseh nedavnih dogodkov, k ukrepom za ustrezno varovanje župana, k pripravi ukrepov za varnost vseh funkcionarjev in k ponovni obravnavi štirih zakonov, ki so jih avgusta 2024 vložili župani s podpisi volivcev.

“Statistika, ki jo pripravljate v Ljubljani, vam ni v ponos.” pic.twitter.com/6cbNtMZkGc

— Spremljamo (@spremljamo_tw) June 10, 2025

So se pa s strani občanov, zaradi neodzivnosti države začele aktivnosti o nepokorščini. Prebivalci pravijo, da bodo stvari vzeli v svoje roke. Tako je zvenel eden od zapisov na družbenem omrežju X.

Neodzivnost države – Da se strinjamo z vsem do sedaj povedanim besedam, da je država Slovenija gluha za reševanje dolgoletne romske problematike v naših krajih in vsi podpiramo ribniškega župana g. Sama Pogorelca predlagam, da v znak protesta z mirnim bojkotom in prečkanjem ceste onemogočimo dostop predsedniku vlade g. Robertu Golobu, ki prihaja v Ribnico, v Hrovačo na Škrabčevo domačijo v sredo 18.6. ob 19.30 uri. Po spontanem prehajanju ceste se nato vsi udeležimo dogodka na Škrabčevi domačiji. V kolikor bo v skednju premalo prostora bomo prisluhnili dogajanju na vrtu okrog skednja. Organizirajmo se in pokažimo svoje nestrinjanje z načinom reševanja romske problematike in mačehovskim odnosom države do nas prebivalcev Ribnice. V slogi je moč.

The post V Ribnici prevladujeta razočaranje in bes! Bodo Ribničani, Golobu preprečili prihod v Ribnico? appeared first on e-Maribor.

Plačna reforma, ki jo je vlada Roberta Goloba predstavila kot eno najtežjih, je, kot pravijo naši sogovorniki, še bolj poglobila razmerja med najbolj in najnižje plačanimi. Predvsem župani dobijo, vsaj za slovenske razmera mnogo (pre)več, kot lani.

Razmerje med najnižjim plačnim razredom, v višini letošnje minimalne plače, to je 1253,90 evra bruto, in najvišjim, 67. plačnim razredom, vrednim 8821,04 evra bruto, je ena proti sedem. Plače se bodo zvišale postopoma v šestih obrokih do leta 2028, kar pomeni, da zaposleni ne bodo takoj občutili celotnega povišanja. So pa povišanje recimo takoj občutili župani. Tudi tisti, ki nič niso naredili za svoje mesto. Piše portal Preiskovalno.si.

Mariborski župan Saša Arsenović, ki je dolgo skrival svojo plačo, se ne otepa visokega povišanja. Le v javnost njegova plača nebi smela priti, pa je! Za ta denar, ki ga dobiva bi moral biti župan, ki dela v korist svojih občanov, predvsem pa bi moral delovati, kot zgleden župan, brez arogance in samovšečnosti.  Plača mariborskega župana Arsenovića po novem znaša 7.609 € bruto. Prej je dobival nekaj več, kot 4000 bruto.

Še hujši je župan Ljubljane Zoran Janković – po novem prejema najvišji znesek med vsemi 212 župani. Ker ima MOL največ prebivalcev, na podlagi česar se po novem določa višina plače župana. Prej: 60. pl. r., plača: 4.811 € bruto – Po novem: v 64. pl. r., plača kar: 8.072 € bruto. Piše Preiskovalno.si.

Drugi župani so zaradi občin z manj prebivalci uvrščeni v nižje plačne razrede, vendar pa so se jim plače najbolj dvignile. Njihove plače so po novem v razponu od 4.469 € bruto (župan občine do 2000 prebivalcev) do 6.963 € bruto (občine do 100.000 prebivalcev). V vseh primerih pa gre za skoraj dvakratno povišanje plač.

The post Skrivalnic je konec. To je plača mariborskega župana. Janković dobi še več! appeared first on e-Maribor.

Včeraj je v državnem zboru kar 7 ur potekala 9. nujna seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti glede vzpostavitve novih azilnih domov v občinah Brežice in Središče ob Dravi.  Komisijo je vodil poslanec SDS Jože Tanko.

Toni Jelovica, župan občine Središča ob Dravi, Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, Mirko Cvetko, župan občine sv. Tomaž, Ivan Molan, župan občine Brežice, nekdanji župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, občinska svetnica Središča ob Dravi Mirjana Panič, , ministrstvo za notranje zadeve, Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, generalna policijska uprava, varuh človekovih pravic in državno tožilstvo., urad predsednika RS, Vlada RS. No zadnji trije niso našli časa, da bi prišli.

V peticiji, ki so jo podpisali župani treh občin, so uvodoma zapisali, da se z vloženo peticijo na podlagi sprejetih sklepov občinskih svetov vseh občin pritožujejo zoper sklep, ki ga je na svoji tretji redni seji sprejela vlada. Omenjeni sklep predvideva postavitev azilnega doma na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. V peticiji je po navedbah Tanka podrobno razloženo, zakaj postavitvi azilnega doma v treh občinah nasprotujejo. Jelovica: “S sklepom smo bili seznanjeni po sprejetju sklepov.”

Tu je nekaj najbolj zanimivih razprav

Tako so župani in opozicija, Golobovim povedali, kar jim gre! Z golimi rokami bomo preprečili gradnjo novih azilnih domov pri nas! pic.twitter.com/Gzn0aio6IW

— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) April 13, 2024

Kot je na koncu dejal Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. “Veliko vas je tu mlajših iz vladne garniture. Verjetno se niti ne spominjate leta 1991, kaj vse smo na tem našem območju dali skozi. Niso bili lepi časi, bili so zelo negotovi, težki časi … Sam sem bil mlad fant. In mislim, da bi bilo potrebno prisluhniti takšni občini, kot je Središče ob Dravi, ki je odigrala izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije.”

The post Župani v DZ. Z golimi rokami bomo ustavili gradnjo azilnih domov! Najbolj zanimive izjave. (video) appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Robert Golob je očitno edini predsednik vlade v samostojni Sloveniji, ki s svojo plačo ne more preživeti. Še dobro da ima toliko prihrankov. Kajti skrbeti še za svojo ljubico, vajeno luksuza, ni kar tako.

Dviga povprečnine letos ne bo, temveč bodo povečane stroške občin kompenzirali posamezno, glede na izračune – po principu intervencij, kar pomeni stroške najprej ugotoviti, nato pa zagotoviti denar. O povprečnini 2024 se bodo pogovarjali na pogajanjih – še letos. S takšnim sporočilom predsednika vlade Roberta Goloba in z ugotovitvijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, da nekatere občine dobijo preveč, druge premalo, ter da iščejo sistemsko rešitev zanje in za pravično kritje stroškov, Z drugimi besedami je Golob želel povedati, da ne bo več razvoja občin, kot v času vlade Janeza Janše, precej manj se bo gradilo, vlagalo v infrastrukturo, popravljalo ceste in podobo.

Naj bi pa, neuradno, kar je potrdilo več županov, odgovornemu uredniku na Planet TV, Mirku Mayerju, predsednik Vlade Robert Golob naduto ošvrknil občinarje z naslednjimi besedami: “Vem, da ste nezadovoljni s svojimi plačami. Tudi jaz sem nezadovoljen s svojo plačo. Kot veste, živim od prihrankov. A jaz imam dovolj prihrankov za še en mandat. In bom preživel. Kako boste vi, pa ne vem.”  [/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VOZXVyYWRubyUyQyUyMHBvdHJkaWxvJTIwdmUlQzQlOEQlMjAlQzUlQkV1cGFub3YuJTIwUHJlZHNlZG5payUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRnZsYWRhUlMlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSU0MHZsYWRhUlMlM0MlMkZhJTNFJTIwUm9iZXJ0JTIwR29sb2IlMjBwcmVkJTIwZG5ldmklMjBzcmUlQzQlOERhbmplJTIweiUyMG9iJUM0JThEaW5hcmppJTIwa29uJUM0JThEYWwlMjB6JTIwbmFzbGVkbmppbWklMjBiZXNlZGFtaSUzQSUyMCUzQ2JyJTNFJTI2cXVvdCUzQlZlbSUyQyUyMGRhJTIwc3RlJTIwbmV6YWRvdm9sam5pJTIwcyUyMHN2b2ppbWklMjBwbGElQzQlOERhbWkuJTIwVHVkaSUyMGpheiUyMHNlbSUyMG5lemFkb3ZvbGplbiUyMHMlMjBzdm9qbyUyMHBsYSVDNCU4RG8uJTIwS290JTIwdmVzdGUlMkMlMjAlQzUlQkVpdmltJTIwb2QlMjBwcmlocmFua292LiUyMEElMjBqYXolMjBpbWFtJTIwZG92b2xqJTIwcHJpaHJhbmtvdiUyMHphJUUyJTgwJUE2JTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkYxNkd6UXVPd2oxJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGMTZHelF1T3dqMSUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBNaXJrbyUyME1heWVyJTIwJUYwJTlGJThFJUFDJTIwJUYwJTlGJTkzJUJBJTIwJTI4JTQwTWlya29fTWF5ZXIlMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZNaXJrb19NYXllciUyRnN0YXR1cyUyRjE2NzIyMzQ4NjIyMTg5NzcyODAlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUp1bmUlMjAyMyUyQyUyMDIwMjMlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Ob tem se sprašujemo, ali je predsednik vlade res izgubil popoln stik z realnostjo.[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Robert Golob, slovenskim županom: “Jaz bom preživel. Kako boste pa vi?” appeared first on e-Maribor.

Slovenski župani se še kako zavedajo, da je zdrava pitna voda najbolj pomembna. Laži, zavajanja in manipulacije ne sodijo v dobro zdrave pitne vode, ne pripomorejo k razvoju občin.

Izjave županov, ki zagovarjajo zdravo pitno vodo

Janez Milan Čadež, župan Gorenje vasi – Poljane

»Občine imamo sedaj veliko težav pri umeščanju javne infrastrukture v nenevarna priobalna zemljišča vodotokov. Gre za poleti hladna področja, kamor bi lahko umestili rekreativne javne površine, površine za oddih in počitek ter tudi otroška igrala in kolesarske poti. Omenjene umestitve niso nevarne za visoke vode in so namenjena ljudem in novi zakon bo to omogočal.« 

Ivan Molan, župan občine Brežice.

»Sprememba zakona o vodah prinaša poenostavljene postopke za pridobivanje dokumentacije za javno športno in rekreacijsko infrastrukturo ob hidroelektrarni. Naši občani in obiskovalci se bodo lahko rekreirali na športno rekreacijskih površinah Grič, Mostec in v dostopnem vodnem centru v Vrbini. V občini si želimo, da bi lahko tako, kot je to mogoče drugje po svetu, v priobalnem pasu izvajali športne in rekreativne aktivnosti ter uredili spremljajočo javno infrastrukturo, kot so npr. čolnarne. Po novem zakonu o vodah bo onb ureditvah v priobalnem pasu brez izjem odločala stroka in ne aktualna vladna politika, kot je bilo to do sedaj. Sprememba zakona varuje priobalni pas, kjer na podlagi soglasij strokovnih služb omogoča urejanje javne infrastrukture, onemogoča pa gradnjo zasebnih objektov, npr. vil ob morju in jezerih, kot je bilo to mogoče do sedaj. Nov zakon namenja tudi več denarja za urejanje vodotokov, ki pri nas še vedno poplavljajo, zato bo novi zakon prispeval k večji varnosti pred poplavami.« 

Mag. Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož.

Novi zakon o vodah ščiti, varuje in nikakor ne ogroža pitne vode. Kar nekaj vodotokov v naši občini je zaradi nevzdrževanja zanemarjenih, s tem pa je poplavna ogroženost toliko večja. Novi zakon bo omogočil dodatna sredstva tudi za reševanje te problematike. 

Janez Magyar, župan občine Lendava

Zakon o vodah prinaša urejene in vzdrževane vodotoke zaradi več zagotovljenih sredstev; gradnjo enostavnih objektov t. i. javne rabe, ki bodo služili našim občankam in občanom, da "ob vodi" preživljajo svoj prosti čas, se rekreirajo ipd; umestitev objektov, ki vzpodbujajo zeleni turizem in razvoj z najvišjo stopnjo odgovornosti do okolja v skladu s pravili stroke na območjih stavbnih zemljišč; in zoženje nabora projektov za umeščanje v priobalni pas in izločanje tistih, ki škodijo vodi. 

Danijel Cukjati, župan Vrhnike

S sprejemom zakona o vodah bi na Vrhniki lažje uredili sprehajalne poti ob Ljubljanici, postavili vstopne točke za čolnarjenje in uredili brižine naše reke. Prav tako bi sprejem zakona onemogočal podjetjem gradnjo nevarnih obratov ob samem vodotoku, kot se je to zgodilo v primeru KEMIS-a.

P.M.

The post Tudi slovenski župani so ZA zdravo pitno vodo! appeared first on e-Maribor.

Se stranka SD pogreza vse globlje in globlje. Radikalna politika, ki jo izvaja Tanja Fajon očitno ne bo rodila dobrih rezultatov.

Radikalna politika Tanje Fajon pripeljala do upora županov?

Radikalna politika Tanje Fajon ima le eno temo, uničenje Janeza Janše za vsako ceno! Čeprav je ravno politika Janeza Janše, vsaj kar se občin tiče zelo dobra, vedo povedati mnogi župani. Tudi Tanja Fajon je zato pred odločitvijo. Ali se držati radikalne “anti Janša” politike, ali pa se bo začelo upadanje stranke in upor nekaterih županov.

Najprej je nestrinjanje z Fajonovo radikalno politiko obelodanil župan Radelj ob Dravi, Alen Bukovnik, ko je izstopil iz stranke, zatem je stranka izključila Emila Rojca, župana Ilirske Bistrice, z njim pa je odšla tudi vsa svetniška skupina stranke SD, tako da v tej občini praktično ni več članov stranke SD.

Se je pa s potezami radikalne Tanje Fajon, začela tudi neposlušnost drugih SD-jevih županov. Na zadnji seji predsedstva stranke tik pred novim letom, je Matjaž Rakovec, župan Kranja iz vrst stranke SD, protestiral proti napadalni politiki Fajonove oziroma ožjega vodstva SD zoper vlado Janeza Janše, saj gre za vlado, ki do občin vodi dobro politiko. Rakovca naj bi pri tem podprla tudi Peter Dermol iz Velenja in Aleksander Jevšek iz Murske Sobote, oba SD-jeva župana, piše Požareport. No so pa tudi izjeme, recimo županja Ptuja Nuška Gajšek, naj bi Tanji Fajon še naprej zvesto držala “štango”!

A očitno se Tanja Fajon ne zmeni za klice obupa županov. Le kam jo bo pripeljala njena radikalna politika?

PM

The post Tanja Fajon pogreza svojo stranko? Zgodil se ji je upor županov? appeared first on e-Maribor.

Ob teh decembrskih dneh se občine v Sloveniji na veliko pripravljajo na okrasitev številnih mest, vasi, krajev. Ob tem je dr. Aleksandra pivec s posebnim pismom, katerega je naslovila na vse slovenske župane pozvala naj teh čudovitih decembrskih časih, ki prihajajo pokažejo sočutje in pripravljenost na pomoč

“Kar nekaj občin se je že odzvalo in nas obvestilo, da že pomagajo na različne načine. Z dostavo toplih obrokov, z organizacijo dežurnih telefonov za pogovore s pomoči potrebnimi ljudmi in ljudmi s psihičnimi stiskami, v obliki enkratnih paketov hrane in oblačil. Vsaka od pomoči je vsekakor dobrodošla in način izvedbe je seveda nepomemben, štejejo pa dobre geste in izvedena pomoč ter sreča ljudi, ki jo prejmejo. Nekatere občine imajo ustanovljene posebne organe ali delovna telesa ter komisije, ki o tem odločajo. Seveda se lahko pri tem povežejo tudi s humanitarnimi in dobrodelnimi organizacijami, kot sta Rdeči križ in Karitas. Ta denar se lahko nameni tudi Civilni Zaščiti, da se še posebej posveti problematiki starejših občanov in jim nudi vso potrebno oskrbo in pomoč,” je v pismu dejala Aleksandra Pivec.

The post Aleksandra Pivec županom slovenskih občin s posebnim sporočilom ob decembrskem času. appeared first on e-Maribor.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je danes na delovnem sestanku srečal s skupino županov obmejnih občin Črnomelj, Ilirska Bistrica, Kostel, Podlehnik in Krško. Gre za nadaljevanje srečanj, na katerih proučujejo vplive nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah.

Na današnjem sestanku, ki je pod vodstvom ministra Hojsa potekal prvič, so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, da bi povečali kakovost življenja v obmejnih občinah. Župani so izrazili zadovoljstvo, ker bo sodelovanje v tej obliki potekalo še naprej.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Minister Hojs z župani o vplivu nezakonitih migracij appeared first on e-Maribor.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je v Rogatcu srečal s tamkajšnjim županom in župani še petih bližnjih občin, ki so ga seznanili z razmerami na terenu. Večjih težav z nezakonitimi prehodi ni, a bi vseeno vojski dali dodatna pooblastila.

Obmejni policisti za podelitev policijskih pooblastil vojski

Minister Hojs je opozoril na nevarnost povečanja nezakonitih migracij v prihodnjih tednih in mesecih. “Včeraj smo bili seznanjeni s precej velikim nezadovoljstvom italijanske policije, ki je zajela večje število ljudi v okolici Trsta. Dejansko ugotavljamo, da obstaja zelo velika verjetnost, da se bo migrantski val znova bistveno povečal, zato je po naši oceni treba aktivirati dodatne sile slovenske policije. Te bomo s popuščanjem koronaepidemije, ki jo pričakujemo v naslednjih dnevih in tednih, v večji meri intenzivirali na naši južni meji, vsekakor pa še vedno podpiramo večjo aktivnost ali pa vsaj večjo prisotnost na južni meji tudi slovenske vojske,” je dejal.

Poudaril je, da je na manj poseljenih območjih južneje ob meji bistveno, kakšna pooblastila ima vojska. “Tam je precej drugače, ali ima vojak pooblastilo, da osebo zadrži, jo napoti, ji nekaj ukaže, ali pa če tega nima. Lahko si predstavljate zajetje neke večje migrantske skupine sredi gozda, kjer vojak v tem trenutku nima nikakršnih pooblastil, razen tega da pokliče policijo. Niti zadržati ali usmerjati je ne more. V takšnih primerih je razlika med 37. in 37.a členom zelo velika,” je ponazoril

S tem so se župani Rogatca, Rogaške Slatine, Šmarij pri Jelšah, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli in županja Kozjega pridružili pozivu županov 23 občin na južnem delu meje Slovenije s Hrvaško, ki so v sredo pozvali k aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom dal nekatera policijska pooblastila na območju ob meji.

MG

The post Župani ob reki Sotli za podelitev policijskih pooblastil vojski appeared first on e-Maribor.