Noč Modrijanov, največji slovenski glasbeni dogodek in dvodnevno praznovanje slovenske glasbe je prinesel polno presežkov. Zagotovo je bilo to številu obiskovalcev, saj se jih je v dveh dnevih zbralo kar 40.000. A dve gesti Modrijanov sta vsem ostali v spominu.

Z Modrijani je na odru zaigralo velo ljudi. Med njimi tudi dva prav posebna fanta. Z Modrijani in kvartetom Duh je na harmoniko zaigral mladi Tilen Kogovšek, ki je slep, igranja pa se je naučil sam. Njegova zgodba pa je zgodba izjemne vztrajnosti. Tilen, je dokaz, da glasba lahko premaga vse ovire. 

Na Noči Modrijanov je bilo zanj pripravljeno prav posebno presenečenje. Tilen je v dar dobil prav posebno harmoniko Butolen, edicijo Modrijani.  Pri nastanku posebne edicije sta sodelovala z Modrijanom Rokom Švabom ter Miho Kropcem iz ansambla Galama, ki je poskrbel za predelavo in dizajn. Tako je bil čustven dogodek videti na odru:

So pa Modrijani poskrbeli še za drugo presenečenje.  Na odru je z Modrijani zaigral harmonikar Gašper Jelenc, fant, ki si je pri osmih letih z mesoreznico tako hudo poškodoval roko, da je ostal brez vseh petih prstov. Zdravniki so mu jih prišili nazaj, a so se zaradi zapletov ohranili le trije. Toda Gašper se zaradi tega ni odpovedal harmoniki. Potem ko mu jo je kupil oče, so poiskali mentorja, ki ga je naučil igranja z zgolj tremi prsti. Gašper je tako lahko stal na odru arene Stožice ter z Modrijani zaigral dve pesmi.

Tudi on je v dar prejel harmoniko edicije Modrijani. Tu je delček nastopa Gašperja Jelenca:

Res lepa gesta Modrijanov, ki so znova dokazali, da je slovenska glasba v srcih Slovencev močno zasidrana.

Vir: klip.si in Slovenske novice, video: Youtube

The post Gesti, ki ganeta do solz: posebnima fantoma Tilnu in Gašperju Modrijani podarili harmoniko appeared first on e-Maribor.

V našo družbo smo takrat povabili svetovno znanega harmonikarja, ki je ne samo znan po disciplini in pridnosti, ampak tudi po novih idejah za mesto v katerem živi – Velenje. Prvič pa se spogleduje tudi s politiko. Na letošnjih volitvah se bo potegoval za županski stol v Velenju. V našo družbo smo povabili znanega harmonikarja, Nejca Pačnika. 

Nejc Pačnik je dokaz, da se veliki cilji uresničujejo z vztrajnostjo, disciplino in pogumom. Zdaj želi izkušnje, ki so ga pripeljale do svetovnega vrha, prenesti tudi v politiko – kjer bo moral namesto za naslov svetovnega prvaka zaupanje ljudi osvojiti z dejanji. S Pačnikom se je pogovarjal M.G..

Kdaj ste si prvič rekli: »Morda pa lahko Velenje vodim tudi jaz?«

Nejc Pačnik: Ni bilo enega samega trenutka, ko bi si rekel: »Sedaj bom kandidiral za župana.« Ta misel je dozorevala postopoma po pogovorih s sorodniki, prijatelji, znanci itd. Velenje je moje mesto. Tukaj živim, delam, ustvarjam. Skozi leta sem se naučil, da rezultat na nobenem področju ne pride sam od sebe. Potrebni so jasen cilj, disciplina, vztrajnost in predvsem dobra ekipa. Vedno pogosteje sem se spraševal, ali lahko svoje izkušnje, mladost, energijo in način dela prenesem tudi v okolje, v katerem živimo. Nekako sem začutil, da ne želim več samo opazovati, pripravljen sem prevzeti tudi odgovornost. Kandidatura zame zato ni bila trenutna odločitev, ampak rezultat daljšega razmisleka o tem, kaj lahko sam prispevam k razvoju Velenja.

V politiko prihajate iz precej drugačnega okolja. Večino življenja ste bili povezani z glasbo, učiteljstvom in mladimi. Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do odločitve, da stopite v politiko?

Nejc Pačnik: Res je, prihajam iz drugačnega okolja, vendar sam tega ne vidim kot slabost. Glasba, učiteljstvo in delo z vsemi generacijami v moji zasebni glasbeni šoli so me naučili veliko stvari, ki so pomembne tudi pri javnem delu kjer je treba poslušati ljudi, prevzemati odgovornost, vztrajati, povezovati različne posameznike in predvsem razumeti, da brez dela ni rezultata. V zadnjih 15. letih podjetništva sem bil veliko med ljudmi. Kot učitelj spremljaš mlade pri njihovem razvoju, srečuješ njihove starše, njihove želje, skrbi in tudi težave. Ob tem začneš drugače gledati tudi na okolje, v katerem živimo, in se spraševati, kaj lahko sam prispevaš.

Kaj je po vašem mnenju največji problem današnjega Velenja?

Nejc Pačnik: Največji problem Velenja po mojem ni ena cesta, en projekt ali ena investicija. V prvi vrsti se mi zdi, da si premalo upamo in smo premalo ambiciozni. Največji izziv je, kako bomo mesto pripravili na obdobje po premogu in pri tem poskrbeli, da bodo ljudje tukaj še vedno želeli živeti, delati in ustvarjati. Pred nami je velika gospodarska in energetska preobrazba. Zame je ključno vprašanje, ali bomo znali ustvariti dovolj kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest, stanovanj in bivalnih kapacitet predvsem za mlade družine, ter jim ponuditi razlog, da svojo prihodnost vidijo v Velenju. Ob tem ne smemo pozabiti na vsakdanje življenje ljudi, dostopna stanovanja, promet, urejene krajevne skupnosti, kakovostno zdravstvo, vrtce, šole, šport, kulturo ter varno in čisto okolje. V Velenju se trenutno veliko investira, kar je dobro. Toda sam razvoja mesta ne merim samo v milijonih evrov in številu novih objektov, ki ne prinašajo večjih dodanih vrednosti mestu. Najpomembnejše merilo mora biti ali ljudje zaradi teh investicij dejansko živijo bolje. Zato bi največji izziv Velenja opisal kot vprašanje prihodnosti: kako iz mesta z močno industrijsko preteklostjo ustvariti mesto novih priložnosti, ne da bi ob tem izgubili ljudi.

Velenje ima za seboj močno rudarsko in industrijsko zgodovino, danes pa se sooča z velikimi spremembami. Kakšno Velenje vidite čez deset ali dvajset let?

Nejc Pačnik: Velenje čez deset ali dvajset let vidim kot mesto, ki bo znalo svojo močno industrijsko in rudarsko zgodovino spremeniti v novo razvojno priložnost. Ne želim si Velenja, ki bi živelo od spominov na preteklost, ampak mesta, ki bo samozavestno gledalo naprej. Mesta z novimi, kakovostnimi delovnimi mesti, z močnim gospodarstvom, ki ne bo odvisno samo od ene panoge, ter z okoljem, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost. Pomembno se mi zdi, da Velenje ostane mesto po meri človeka. Da lahko mlada družina pride do stanovanja, da imajo starejši kakovostne storitve in dostopno zdravstvo, da imamo urejene krajevne skupnosti, dobro prometno povezanost ter veliko možnosti za šport, kulturo in druženje. Posebno priložnost vidim tudi v znanju, podjetništvu, novih tehnologijah in turizmu. Imamo jezera, naravo, industrijsko dediščino in zelo dobro geografsko lego. Iz tega lahko ustvarimo veliko več, če bomo imeli jasno vizijo in bomo znali povezati gospodarstvo, izobraževanje in lokalno skupnost. Predvsem pa si želim, da bi čez dvajset let lahko rekli: Velenje je uspešno prestalo prehod iz premogovnega mesta v sodobno mesto priložnosti, vendar pri tem ni izgubilo svoje identitete, solidarnosti in povezanosti med ljudmi. Uspeh bo, če bodo naši otroci čez dvajset let želeli ostati v Velenju ali se po študiju sem vrniti, ker bodo vedeli, da lahko tukaj dobro živijo, ustvarjajo in vzgajajo svoje družine.

Mladi so ena od vaših posebnih povezav z mestom, saj jih kot učitelj harmonike že leta učite in spremljate njihov razvoj. Zakaj po vašem mnenju mladi zapuščajo Velenje in kaj bi jih lahko prepričalo, da ostanejo?

Nejc Pačnik: Z mladimi sem povezan praktično vsak dan in skozi leta sem spoznal, da ne odhajajo zato, ker ne bi imeli radi naše občine. Pogosto odidejo zaradi študija, nato pa se pojavi vprašanje ali imajo dovolj razlogov, da se vrnejo. Po mojem mnenju so pri tem ključne tri stvari: kakovostno in dobro plačano delo, možnost priti do primernega stanovanja ter občutek, da lahko tukaj razvijejo svoje ideje in si ustvarijo prihodnost. Mlademu človeku ne moremo reči samo: »Ostani tukaj.« Ustvariti moramo pogoje zaradi katerih bo sam želel ostati ali se po študiju vrniti. To pomeni, da moramo privabljati nova podjetja in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, pomagati mladim podjetnikom pri prvih korakih, ustvarjati možnosti za dostopnejša stanovanja ter še naprej razvijati mesto, kjer je poleg dela tudi kakovostno življenje – šport, kultura, druženje, dobra povezanost in okolje, v katerem si želiš vzgajati družino. Kot učitelj pa vidim še nekaj: mladi potrebujejo priložnost, da so slišani in da lahko nekaj ustvarijo. Naloga lokalne skupnosti ni, da jim pove, kaj morajo narediti, ampak da jim omogoči, da svoje ideje tukaj tudi uresničijo. Zame bi bil eden največjih uspehov Velenja prihodnosti, če bi mlad človek po končanem študiju rekel: »Želim se vrniti domov, ker imam tukaj priložnost.«

Velenje je znano tudi po zelo močni kulturni in glasbeni tradiciji. Bi morala občina po vašem mnenju kulturi nameniti več pozornosti in denarja?

Nejc Pačnik: Kot glasbenik in učitelj seveda kulturo doživljam zelo osebno. Zame kultura ni strošek, ampak naložba v ljudi, identiteto mesta in kakovost življenja. Velenje ima izjemno kulturno in glasbeno tradicijo, veliko društev, ustvarjalcev, glasbenikov in mladih talentov. Zato se mi zdi pomembno, da občina to področje močno podpira. Vendar ne bi rekel, da je rešitev vedno samo v tem, da preprosto namenimo več denarja. Pomembno je tudi, kam ta denar gre, kdo lahko do njega pride in kakšen učinek ima za skupnost. Mlademu talentu moramo omogočiti prostor, mentorstvo in možnost, da svoje znanje pokaže tudi v domačem okolju, ne šele takrat, ko uspe nekje drugje. Pomembno je tudi, da kultura ni nekaj, kar se dogaja samo v velikih ustanovah ali na nekaj velikih prireditvah. Želim si kulture po krajevnih skupnostih, na trgih, ob jezerih, v šolah in med ljudmi. Če bomo skozi kulturo znali povezati tradicijo našega mesta z novo generacijo ustvarjalcev bomo ohranili identiteto Velenja in hkrati ustvarili nekaj novega.

Kot učitelj veste, da se uspeh ne zgodi čez noč. Tudi do naslova svetovnega prvaka je bilo potrebnih ogromno ur vaje. Se da enako logiko prenesti tudi v vodenje občine?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je ta povezava zelo neposredna. Ko sem se pripravljal na največja tekmovanja, ni bilo dovolj, da sem nekaj mesecev pred nastopom začel vaditi bolj intenzivno. Rezultat je nastajal skozi leta. Bili so dnevi, ko sem enak del skladbe ponavljal do popolnosti, iskal najmanjše napake in popravljal podrobnosti, ki jih poslušalec morda sploh ne bi opazil. Prav te podrobnosti pa na koncu odločajo o tem, ali si dober ali najboljši. Tudi do naslova svetovnega prvaka nisem prišel samo z nadarjenostjo. Za njim so bile ure in ure dela, odrekanja, tudi neuspehi in trenutki, ko sem moral nadaljevati, čeprav rezultat še ni bil viden. Podobno razumem vodenje občine. Velikih sprememb ni mogoče narediti čez noč. Potrebuješ jasno zastavljen cilj, dobro ekipo, disciplino, sprotno preverjanje rezultatov in predvsem vztrajnost. Pomembno pa je še nekaj, kar sem se naučil skozi glasbo: tudi če si zelo dober posameznik, brez dobre ekipe ne gre. Danes kot učitelj pogosto vidim enako pri svojih učencih. Moj cilj ni, da igram namesto njih, ampak da v njih prepoznam potencial, jih usmerjam in ustvarim pogoje, da lahko sami dosežejo svoj maksimum. Tako bi želel delovati tudi pri vodenju občine. Župan ne sme vsega početi sam. Njegova naloga je, da zna povezati prave ljudi, jim zaupati, postaviti jasne cilje in poskrbeti, da se dogovorjene stvari tudi izvedejo. Sam verjamem v delo, pri katerem ne iščeš bližnjic. Postaviš si cilj, narediš načrt, vsak dan narediš korak naprej in se ne ustrašiš, ko pridejo težave. Tako sem delal v glasbi in enako logiko bi prenesel tudi v vodenje občine: manj velikih besed in več vztrajnega, konkretnega in merljivega dela.

Tokratna vaša kandidatura je zanimiva tudi zato, ker se je okoli vas povezalo več desnosredinskih oziroma desnih političnih akterjev. Kako pomembno je bilo za vas, da se je desnica v Velenju povezala?

Nejc Pačnik: Zame je povezovanje pomembno predvsem zato, ker lokalna politika ne bi smela biti prostor kjer vsak stoji samo na svojem bregu in išče razlike. Seveda imamo različne stranke različne poglede in tudi različne kandidate. To je normalno in zdravo. Toda obstajajo vprašanja, pri katerih bi morali znati pogledati čez strankarske meje in se zamisliti kako bomo razvijali občino Velenje. Zame pri tem ni najpomembnejša oznaka »desnica«. Pomembneje je, da smo pokazali, da se lahko ljudje, ki se v marsičem razlikujejo, usedejo za isto mizo in poiščejo skupne točke. Tudi sam sem kot glasbenik tega vajen. Če želiš ustvariti dober ansambel, ni cilj, da vsi igrajo isti instrument in na popolnoma enak način. Pomembno je, da vsak zna svoj del, posluša druge in da na koncu vsi igramo isto skladbo. Podobno si predstavljam lokalno politiko. Ne pričakujem, da se bomo vedno o vsem strinjali. Želim pa si spoštljive komunikacije, da bomo pri pomembnih vprašanjih za občino zmožni sodelovati tudi preko tradicionalnih političnih meja. Zato tudi politična skupina “Povezani za Velenje!”

Nejc Pačnik: Čas je, da so ljudje zopet slišani!

Velenje je desetletja veljalo za tradicionalno levo oziroma socialdemokratsko okolje. Zakaj menite, da je zdaj čas za politično spremembo?

Nejc Pačnik: Mislim, da Velenje ne potrebuje spremembe zato, ker bi bilo vse, kar je bilo narejeno do zdaj, slabo. Nasprotno – naše mesto je bilo zgrajeno z ogromno dela, znanja in poguma generacij pred nami in to je treba spoštovati. Zato sam spremembe ne razumem kot boj med levimi in desnimi. Razumem jo kot vprašanje ali smo pripravljeni pogledati na Velenje z novimi očmi, odpreti prostor novim ljudem, novim idejam in drugačnim pristopom. Dolgoletno vodenje ima svoje prednosti in slabosti. Lahko prinese občutek prevelikega monopola, nadzora in da se nekatere stvari delajo zato, ker so se tako delale vedno. Sam bi si želel več odprtosti, več vključevanja različnih ljudi in predvsem več pripravljenosti za sodelovanje.

Kaj je bil najtežji del pri usklajevanju različnih strank in njihovih interesov?

Nejc Pačnik: Pravzaprav zaenkrat večjih težav pri usklajevanju ni bilo, ker imamo pri številnih ključnih vprašanjih zelo podobno razmišljanje in sorodna programska izhodišča. Seveda ima vsaka stranka svojo identiteto in svoje poudarke, vendar smo hitro ugotovili, da se pri bistvenih vprašanjih za prihodnost občine Velenje precej dobro razumemo. Zato povezovanje ni bilo prisiljeno. Nastalo je precej naravno, ker smo hitro ugotovili, da imamo veliko skupnih točk.      Ni cilj, da bi vsi razmišljali popolnoma enako, ampak da znamo pri ključnih razvojnih vprašanjih stopiti skupaj.

Ko se združijo različne stranke, se lahko hitro pojavijo različni pogledi. Kdo bo imel zadnjo besedo, če boste postali župan – stranke, ki vas podpirajo, ali vi?

Nejc Pačnik: Če bom izvoljen za župana, bo odgovornost za vodenje občine moja. Stranke, ki me podpirajo, so pomembni partnerji in njihova mnenja bom vedno spoštoval, vendar župan na koncu nosi odgovornost za vse odločitve. Verjamem, da dobre odločitve pogosto nastanejo prav tam, kjer se srečajo različni pogledi. Naloga župana je, da zna te poglede povezati, poiskati skupne točke in ob tem ohraniti spoštljiv odnos do vseh, ki sodelujejo. Želim si ekipe in partnerjev, med katerimi vlada zaupanje, kjer se lahko pove tudi drugačno mnenje in kjer se ljudi zaradi tega ne izključuje. Pri tem me bo vodilo predvsem vprašanje, kaj je najboljše za občino Velenje in naše prebivalce. Želim biti župan vseh občank in občanov, ne glede na njihovo politično pripadnost. Prav zato se mi zdita spoštovanje mnenj in medsebojno spoštovanje ena najpomembnejših osnov dobrega vodenja.

Bi lahko rekli, da je vaša kandidatura pravzaprav poskus preseči klasično delitev na levico in desnico ter združiti ljudi okoli konkretnih projektov za Velenje?

Nejc Pačnik: Da, predvsem bi rekel, da želim pokazati, da smo sposobni sodelovati tudi takrat, ko prihajamo iz različnih političnih okolij. Veliko ljudi, predvsem mladih, se danes ne želi ukvarjati z nenehnimi delitvami na leve in desne. Tudi sam želim lokalno politiko razumeti predvsem kot delo za občanke in občane. Seveda imamo različna politična prepričanja in to je normalno, ampak mislim, da je čas, ko se moramo o konkretnih vprašanjih v dobro občine in naših ljudi začeti pogovarjati in delati drugače. Če je predlog dober za mesto, potem mi ni pomembno, kdo ga je predlagal. Pomembno je, ali ga lahko skupaj uresničimo in ali bo ljudem prinesel nekaj boljšega. Želim si, da bi znali v Velenju več sodelovati, se poslušati in iskati skupne rešitve.

Aktualni župan ima v Velenju močno politično bazo. Zakaj menite, da ste vi boljša izbira za Velenje?

Nejc Pačnik: Ne bi želel sam zase reči, da sem boljša izbira. O tem bodo odločali občanke in občani. Prihajam iz nekoliko drugačnega okolja, nisem del dolgoletnih struktur vodenja občine in največjih podjetij v Šalešji dolini zato lahko na vse stvari pogledam z drugačne perspektive. Verjamem v sodelovanje, v spoštovanje različnih mnenj in predvsem v to, da mora biti občina odprta do ljudi. Želim si, da občanke in občani ne bi bili vključeni samo takrat, ko so odločitve že skoraj sprejete, ampak da bi jih znali poslušati prej. Pomembna se mi zdita tudi nova energija in vključevanje ljudi, ki doslej morda niso bili del lokalne politike. Aktualnega župana in delo, ki je bilo v Velenju opravljeno, spoštujem. Kandidiram pa zato, ker menim, da je zdravo, da imajo ljudje izbiro in da lahko primerjajo različne poglede na prihodnost mesta. Na koncu pa naj občanke in občani presodijo kaj si želijo v prihodnje.

Kaj bi bil vaš prvi ukrep v prvih 100 dneh, če postanete župan?

Nejc Pačnik: Nerad govorim vnaprej in obljubljam konkretne ukrepe, preden imamo pred sabo vse podatke in realno sliko stanja.V Mestnem odboru SDS Velenje imamo Strokovni svet, ki ga sestavlja veliko ljudi z izkušnjami z različnih področij – od gospodarstva, sociale, zdravstva in izobraževanja do infrastrukture, kulture in drugih pomembnih področij za razvoj mesta. Ko bomo tako daleč, bomo skupaj pogledali dejansko stanje, določili prioritete in se dogovorili kateri ukrepi morajo biti izvedeni najprej. Sam verjamem v ekipno delo. Župan ne more in ne sme delati sam. Pomembno je da zna okoli sebe zbrati sposobne ljudi, poslušati stroko, različna mnenja in nato sprejeti odgovorne odločitve. Zato danes ne želim tekmovati v obljubah, kaj bo, lahko pa obljubim način dela: premišljeno, strokovno, skupaj z ljudmi in z jasnim ciljem, da sprejete odločitve koristijo občankam in občanom Velenja.

Kako bi kot župan ravnali z občinskim denarjem? Kje vidite največ prostora za prihranke?

Nejc Pačnik: Kot podjetnik zelo dobro vem, da je treba z denarjem, ki ga težko prislužiš, ravnati gospodarno, premišljeno in odgovorno. Enako bi gledal tudi na občinski denar kajti to ni denar politike ampak denar občank in občanov. Ne bi bilo odgovorno, da danes pokažem na neko področje in rečem, da bomo tam varčevali, ne da bi poznali vse podatke in posledice. Največ prostora za izboljšave vidim v dobrem načrtovanju, nadzoru stroškov, preverjanju smotrnosti investicij ter v tem, da se pri vsakem večjem projektu vprašamo ali za vloženi denar dobimo ustrezen rezultat. Posebej pomembna pa se mi zdi popolna preglednost občinskih financ. Želim si uvedbe participativnega proračuna, kjer bi občanke in občani lahko neposredno odločali o delu občinskega denarja in predlagali projekte, ki jih v svojem okolju potrebujejo. Poleg tega bi si želel vzpostaviti preprost sistem »na klik«, kjer bi lahko vsak občan kadarkoli pogledal, koliko denarja občina porabi, za kaj ga porabi, kateri projekti se izvajajo, koliko stanejo in kako napredujejo. Takšna odprtost po mojem mnenju bistveno poveča zaupanje ljudi, hkrati pa zmanjšuje prostor za nepregledno porabo, zlorabe in korupcijska tveganja. Če je poraba javnega denarja ves čas na očeh javnosti, je tudi odgovornost vseh, ki z njim upravljajo, veliko večja. Cilj je gospodarno, pregledno in odgovorno upravljanje, da vsak evro porabimo premišljeno in tam, kjer občankam in občanom prinese največ koristi.

Kaj bi naredili na področju stanovanj? Bi lahko mlada velenjska družina v vašem Velenju prišla do dostopnega stanovanja?

Nejc Pačnik: Stanovanje je ena od osnovnih stvari, ki odloča o tem, ali bo mlada družina svojo prihodnost gradila v Velenju ali drugje. Ena od možnosti je, da občina del svojih zemljišč nameni gradnji stanovanj za mlade družine pod ugodnejšimi pogoji. Druga možnost je razvoj dolgoročnega najema z možnostjo kasnejšega odkupa, kjer bi mladi lažje prišli do prvega stanovanja, ne da bi morali takoj prevzeti ogromno kreditno breme. Smiselno se mi zdi tudi razmisliti o posebnem stanovanjskem skladu oziroma programu za mlade, preko katerega bi lahko sistemsko podpirali gradnjo, najem in nakup prvega doma. Hkrati bi morali preveriti, kje imamo neizkoriščena občinska zemljišča in objekte ter ali jih lahko aktiviramo za stanovanjske potrebe. Pomembno je tudi hitrejše prostorsko načrtovanje, saj brez pravočasno pripravljenih zemljišč novih stanovanj preprosto ne bo. Ohraniti in nadgraditi bi morali tudi subvencije za mlade pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Moj cilj bi bil, da mlada družina, ki dela v Velenju in želi tukaj ostati, dejansko vidi realno pot do svojega doma. Če želimo, da mladi ostanejo, jim moramo ponuditi več kot le lepo mesto. Ponuditi jim moramo možnost, da si tukaj tudi ustvarijo življenje.

Kako bi privabili nova podjetja in predvsem bolje plačana delovna mesta?

Nejc Pačnik: Če želimo privabiti nova podjetja moramo najprej ustvariti okolje, v katerega bodo podjetniki želeli investirati. Pomembno je, ali imaš na voljo ustrezno zemljišče, dobro infrastrukturo, hitro in učinkovito občinsko upravo, dovolj usposobljenega kadra ter občutek, da je lokalna skupnost podjetju partner in ne dodatna ovira. Zato bi želel, da Velenje postane občina, kjer investitor ob prihodu dobi jasno kontaktno točko in pomoč od prvega pogovora. Hkrati pa ne želimo privabiti podjetij samo zaradi števila novih delovnih mest. Pomembna mora biti tudi njihova kakovost. V Velenju potrebujemo več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo na področju novih tehnologij, energetike, raziskav, razvoja, digitalizacije in drugih dejavnosti, kjer lahko ljudje s svojim znanjem ustvarjajo več in so za to tudi bolje plačani. Veliko priložnost vidim tudi v naših obstoječih podjetjih. Včasih govorimo samo o tem, koga bomo pripeljali od zunaj, pozabljamo pa na podjetnike, ki so tukaj že danes. Tudi njim moramo omogočiti, da rastejo, investirajo in zaposlujejo. Posebej pomembno je povezovanje gospodarstva z izobraževanjem. Če vemo, kakšne profile bodo podjetja potrebovala čez pet ali deset let, moramo mlade na ta znanja začeti pripravljati že danes. Predvsem pa bi si želel, da bi občina aktivno iskala investitorje. Ne čakala, kdo bo potrkal na vrata, ampak skupaj z gospodarstvom predstavljala Velenje kot prostor za investicije.

Kaj pa varnost, urejenost mesta, parkiranje in promet? So to teme, ki jim občinska politika namenja dovolj pozornosti?

Nejc Pačnik: Bi bilo pošteno reči, da se jim danes ne namenja pozornosti. Na področju prometa, parkiranja in trajnostne mobilnosti se izvajajo številni projekti. Zame pa je ključno vprašanje, ali ljudje te ukrepe v svojem vsakdanjem življenju občutijo kot izboljšanje. Pri varnosti mi je pomembno predvsem to, da se ljudje v svojem mestu počutijo varne podnevi in ponoči. Tu je pomembno sodelovanje občine, policije, redarstva, krajevnih skupnosti in predvsem hitro odzivanje tam, kjer se pojavijo težave. Varnosti ne smemo ocenjevati samo skozi statistiko, ampak tudi skozi občutek ljudi. Velenje mora ostati čisto, urejeno in prijetno mesto, vendar ne samo v samem središču. Enako pozornost si zaslužijo krajevne skupnosti, stanovanjska naselja, otroška igrišča, poti in druge javne površine. Razumem trajnostno mobilnost in jo podpiram, vendar avtomobila ne moremo preprosto odmisliti. Ljudje ga potrebujejo za prihod na delo, obisk zdravnika, prevoz otrok in številne druge vsakodnevne obveznosti. Zato morajo biti parkirne rešitve premišljene, praktične in pripravljene skupaj z ljudmi, ki tam živijo. Enako velja za promet. Potrebujemo varen promet za pešce in kolesarje, dober javni prevoz, hkrati pa tudi pretočne ceste in dobro dostopnost vseh delov občine. Sam bi si želel predvsem bolj praktičen pristop, manj odločanja za pisalno mizo in več pogovora z ljudmi na terenu. Če stanovalci nekega naselja vsak dan opozarjajo na nevaren prehod, pomanjkanje parkirišč ali prometni zastoj, je treba težavo pogledati tam, kjer dejansko nastaja. Na koncu se kakovost občine ne meri samo po velikih projektih. Zelo pogosto jo ljudje ocenjujejo po majhnih, vsakdanjih stvareh, ali imajo kje parkirati, ali je njihova ulica varna, ali je okolica urejena in ali občina na njihove težave reagira.

Skupina Povezani za Velenje

Če bi vas moral nekdo opisati samo s tremi besedami – katere bi izbrali sami?

Nejc Pačnik: Vztrajen, delaven in povezovalen. Vztrajen, ker sem se skozi podjetništvo naučil, da se pravi rezultati ne zgodijo čez noč. Že zaradi izziva vedno izberem težjo pot. Delaven, ker verjamem, da se z resnim in poštenim delom da doseči veliko. Vem kaj pomeni delati tudi po 15-20 ur dnevno. Povezovalen, ker se mi zdi zelo pomembno, da znamo ljudi poslušati, spoštovati različna mnenja in jih povezati okoli skupnih ciljev.

Svetovni prvak, učitelj in politik. Katera od teh treh vlog vam je najbolj pri srcu?

Nejc Pačnik: Naslov svetovnega prvaka mi pomeni ogromno, ker je rezultat dolgoletnega dela, odrekanja in vztrajnosti. To je del moje življenjske poti, na katerega bom vedno ponosen. Vloga učitelja pa mi je verjetno najbolj pri srcu na osebni ravni. Ko vidiš ljudi različnih starosti, ki napredujejo, pridobivajo samozavest skozi glasbo in dosežejo nekaj za kar so delali, je to poseben občutek. Takrat veš, da tvoje delo pušča sled tudi v življenju nekoga drugega. Politika pa je zame delno še vedno nekaj novega in se moram zagotovo še veliko naučiti.

Če bi moral izbrati samo eno, bi zato verjetno rekel učitelj. Ker pri učenju ne gre samo za harmoniko, ampak tudi za odnos, zaupanje, vztrajnost in razvoj človeka.

Kaj vam je harmonika dala kot človeku, česar vam politika nikoli ne bo mogla dati?

Nejc Pačnik: Harmonika mi je dala nekaj zelo osebnega – stik z ljudmi brez potrebe po razlagi. Ko igraš, lahko z nekaj toni poveš vse za kar bi v politiki potreboval nekaj minut govora. Glasba povezuje ljudi neposredno, čustveno in iskreno. Ne sprašuje, kdo je levi, kdo desni, kdo se s kom strinja. Če je glasba dobra, ljudi preprosto poveže. Glasba mi je dala ogromno lepih trenutkov z ljudmi, ki jih sicer morda nikoli ne bi srečal. Politika mi daje možnost, da nekaj naredim za skupnost.

In obratno – kaj vas je glasbena kariera naučila o ljudeh, kar vam danes pomaga pri političnem delu?

Nejc Pačnik: Glasbena kariera me je predvsem naučila poslušati ljudi. Kot glasbenik, učitelj in mentor hitro ugotoviš, da vsak človek potrebuje nekoliko drugačen pristop. Nekoga moraš spodbuditi, drugemu dati več časa, tretjemu povedati stvari zelo neposredno. Če želiš iz ljudi izvleči najboljše, jih moraš najprej razumeti. Naučila me je tudi, da se spoštovanje ne dobi z nazivom, ampak z odnosom. Ljudje hitro začutijo, ali si iskren, ali jih poslušaš in ali držiš besedo. Veliko sem nastopal, tekmoval in delal z zelo različnimi karakterji ljudi, zato sem se naučil tudi sprejemati kritiko, obvladovati pritisk in ostati miren, ko stvari ne gredo po načrtih. To mi bo zagotovo tudi v bodoče pri političnem delu zelo pomagalo. Politika je navsezadnje delo z ljudmi. Če jih ne znaš poslušati, povezovati in spoštovati tudi takrat, ko razmišljajo drugače od tebe, potem težko narediš kaj dobrega za skupnost.

Ste kot učitelj vajeni delati z mladimi. Bi kot župan znal prisluhniti tudi tistim, ki se z vami politično ne strinjajo?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je to ena ključnih lastnosti vsakega dobrega župana. Kot učitelj sem vajen delati z zelo različnimi ljudmi Če želiš biti dober mentor, ne moreš pričakovati, da bodo vsi razmišljali enako kot ti. Enako velja v politiki. Ni treba, da se z nekom politično strinjam, da bi spoštoval njegovo mnenje ali dober predlog. Pomembno je, da znamo poslušati argumente, se pogovarjati spoštljivo in iskati rešitve, ki so dobre za občino. Sam si želim biti župan vseh občank in občanov, ne samo tistih, ki bi me volili ali ki razmišljajo podobno kot jaz. Prepričan sem, da lahko prav iz različnih pogledov nastanejo boljše rešitve. Če nekdo opozori na problem ali poda dober predlog, me bo zanimalo predvsem, ali ima vsebino in ali lahko koristi ljudem ne pa, iz katere politične strani prihaja.

Predsednik SDS Janez Janša in kandidat za župana občine Velenje Nejc Pačnik

In za konec: zakaj naj Velenjčani na volilnem lističu obkrožijo Nejca Pačnika?

Nejc Pačnik: Mislim, da mora vsak človek sam presoditi, komu zaupa in kdo ga s svojim odnosom in načinom razmišljanja prepriča. Ne trdim, da imam odgovore na vse. Znam pa poslušati, vprašati ljudi, povezovati različna mnenja in nato prevzeti odgovornost za odločitev. Če bodo občanke in občani v takšnem načinu dela prepoznali nekaj čemur lahko zaupajo, bom njihove podpore iskreno vesel. Na koncu pa želim, da se vsak odloči sam,  po svoji vesti in po tem, kakšno Velenje si želi v prihodnosti. In prav bo tako.

Če bi vam Velenjčani na volitvah dali mandat – kaj jim obljubljate, da boste čez štiri leta lahko pogledali nazaj in rekli: »To je Velenje, za katerega sem kandidiral«?

Nejc Pačnik: Ne želim obljubljati stvari, za katere danes ne morem vedeti, ali jih bo mogoče v celoti uresničiti. Lahko pa obljubim način dela. Če mi bodo občani in občanke zaupali mandat si želim, da bodo čez štiri leta lahko rekli, da je bila občina bolj odprta, bolj pregledna in bolj povezana z ljudmi, da so vedeli, kam gre njihov denar, da so bili vključeni v pomembne odločitve in da njihovo mnenje ni ostalo samo na papirju. Predvsem pa, da bi se pri pomembnih odločitvah čutilo, da je Velenje pred strankarskimi interesi. Zame uspešen mandat ne bi pomenil samo seznam dokončanih projektov. Pomenil bi tudi drugačno kulturo vodenja, več sodelovanja, več spoštovanja različnih mnenj, več odgovornosti in manj delitev. Če bi lahko čez štiri leta stopil med ljudi, jih pogledal v oči in rekel, da smo delali pošteno, gospodarno, pregledno in v dobro občank in občanov, bi vedel, da smo bili na pravi poti. In če bi bilo Velenje takrat mesto, v katerem bi mladi še bolj verjeli, da lahko tukaj gradijo svojo prihodnost, potem bi lahko iskreno rekel: »Da, to je Velenje, za katerega sem kandidiral.«

Naj bo za zaključek še pesem, ki jo radi zaigrate in ima pomenljiv naslov: “Proti vrhu!” 

Intervju pripravil: Mitja Grmovšek, slike; osebni arhiv Nejca Pačnika

The post Intervju, Nejc Pačnik: Od svetovnega prvaka, do županskega kandidata! appeared first on e-Maribor.

Slovenska narodno-zabavna glasba je včeraj in bo tudi danes združila vse ljubitelje dobre glasbe, plesa in domačih melodij. V ljubljanskih Stožicah se namreč še drugi večer odvija Noč Modrijanov 2026. največji spektakel slovenske glasbe.

Noč Modrijanov že dolgo ni zgolj koncert priljubljenega ansambla, temveč glasbeno-plesni dogodek, ki povezuje različne generacije in ljubitelje slovenske glasbene tradicije. Tudi letos so Modrijani pripravili zgodbo, v kateri se prepletajo glasba, ples, čustva in vrednote, ki imajo pomembno mesto v vsakdanjem življenju. Čeprav so Modrijani ta spektakel letos pripravili v Ljubljani, namesto v Celju, pa so v nekaj dneh razprodali oba dneva.

“Letošnja prireditev je posvečena ljubezni do družine, skupnosti, Slovenije in sveta, pa tudi spoštovanju okolja ter dobrim medsebojnim odnosom. V ospredju je sporočilo, da lahko tudi z majhnimi dejanji prispevamo k lepšemu svetu,” so zapisali Modrihjani.

Posebno mesto v letošnji zgodbi ima čebela, ki simbolizira sodelovanje, povezanost, delavnost in skrb za okolje. Prav skozi njeno simboliko želijo Modrijani obiskovalcem približati sporočilo o pomenu skupnosti in odgovornosti do sveta, v katerem živimo. Letošnja Noč Modrijanov je preplet glasbenega spektakla in sporočila, da so za dobre odnose, družino in prihodnost pomembni medsebojno spoštovanje, solidarnost ter sodelovanje.

Tako je na družbenem omrežju TikTok nastalo tudi nekaj kratkih videoposnetkov, ki smo jih združili v 6 minutni pregled dogajanja.

To je prava promocija Slovenije! 2x razprodane Stožice, več 1000 nastopajočih in največje uspešnice slovenske glasbe.
Še je upanje za Slovenijo pic.twitter.com/hJ0CCZKDrc

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 25, 2026

S sloganom »Ritem življenja, glas srca« letošnja Noč Modrijanov slavi tisto, kar nas povezuje – ljubezen do glasbe, družine, domovine in ljudi okoli nas. Noč modrijanov pa bo letos predvaja televizija POP TV, koncert bo dostopen tudi na Voyo. TV Slovenija letos nima pravic do predvajanja dogodka.

video: Tiktok, miks: e-maribor.si

The post Utrinki z največje slovenske glasbene prireditve: Noči Modrijanov (video) appeared first on e-Maribor.

Pevec Zoran Cilenšek – Zoky se po dveh poškodbah in posledičnem premoru vrača na glasbene odre. Zanj bo 25. september poseben dan, na katerega se zelo intenzivno pripravlja že kar nekaj časa.

Zoran Cilenšek – Zoky je slovenski pevec iz Litije, ki je svojo glasbeno pot začel že v mladosti, resneje pa se je z glasbo začel ukvarjati leta 1989. Širša javnost ga je spoznala predvsem po uspešnici »Slovenec sem«, ki jo je napisal Božidar Wolfand Wolf. Debitantski album Slovenec sem je izšel leta 1990 in dosegel velik uspeh – prodan je bil v približno 25.000 izvodih in prejel srebrno naklado. Leto pozneje je Cilenšek izdal še album Špela, ki se je prav tako zelo dobro prodajal.

Cilenšek je del svoje kariere preživel tudi v Kanadi, kjer je sodeloval s slovensko radijsko postajo in nastopal na različnih prireditvah. Leta 2012 se je vrnil v Slovenijo in nadaljeval glasbeno pot. V naslednjih letih je posnel več novih skladb, med njimi Sedem dolgih let in Slovenijo nosim v srcu in druge.

Danes ostaja aktiven na slovenskih glasbenih odrih. Po daljšem premoru zaradi zdravstvenih težav se v letu 2026 ponovno vrača pred občinstvo. Svojo novo turnejo začenja 25. septembra v rodni Litiji, na svoj rojstni dan. Po dveh poškodbah, ki sta mu v zadnjih dveh letih onemogočili nastope, se bo tako končno vrnil pred svoje občinstvo.

Zagotovo je Cilenšek najbolj znan po svoji pesmi »Slovenec sem«, ki je nastala leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije. Pesem je bila med skladbami, ki so imele možnost, da postanejo slovenska himna.

Začetek turneje bo 25. septembra v športni dvorani Litija, kjer se mu bodo pridružili številni glasbeni prijatelji. Z njim bodo nastopili tudi znani slovenski pevci: Božidar Wolfand Wolf, pa Majda in Marjan Petan, Damjan Murko in še kdo. “Program bo zelo zanimiv, odziv mojih oboževalcev in glasbenih prijateljev je velik, zato res upam, da bo športna dvorana Litija tisti dan polna pozitivnih ljudi,” je pevec dejal za Slovenske novice.

Ob pripravah na vrnitev Cilenšek poudarja tudi podporo ljudi, ki sodelujejo pri organizaciji dogodka. Pri pripravi spektakla je združil moči z organizacijsko ekipo, ki ji je hvaležen za pomoč in podporo.

The post Pevec, ki je znan po pesmi “Slovenec sem,” po težavah z zdravjem, na novo koncertno turnejo appeared first on e-Maribor.

Na enem največjih evropskih festivalov pihalne glasbe, Woodstock der Blasmusik, je tudi letos odmevala slovenska glasba. Med nastopajočimi je bila tudi skupina Sašo Avsenik in njegovi muzikanti.

Festival Woodstock der Blasmusik že vrsto let velja za enega najpomembnejših dogodkov na področju pihalne in narodno-zabavne glasbe v Evropi. Vsako leto privabi množice ljubiteljev glasbe, vrhunske orkestre, ansamble in glasbenike iz številnih držav. Nastop na takšnem odru pomeni veliko priznanje, saj občinstvo sestavljajo poznavalci in iskreni ljubitelji tovrstne glasbe.

Prav zato je bil nastop Saša Avsenika in njegovih glasbenikov še toliko pomembnejši. Že ob prvih taktih je bilo čutiti odlično povezanost med izvajalci in občinstvom. Obiskovalci so peli, ploskali in z navdušenjem spremljali vsak trenutek nastopa, člani ansambla pa so s svojo sproščenostjo, virtuoznostjo in nalezljivo energijo ustvarili izjemno vzdušje.

Posebno mesto je imela tudi glasbena zapuščina družine Avsenik, ki že desetletja velja za sinonim kakovostne narodno-zabavne glasbe. Melodije, ki jih poznajo poslušalci daleč preko slovenskih meja, so znova dokazale, da prava glasba ne pozna jezikovnih ali državnih meja. Ob vsakem znanem refrenu je bilo mogoče slišati petje večtisočglave množice, kar je ustvarilo nepozabno festivalsko kuliso.

Takšni nastopi niso pomembni le za glasbenike, temveč tudi za Slovenijo. Pred več kot 30.000 obiskovalci iz različnih evropskih držav je ansambel predstavil del slovenske kulturne dediščine in dokazal, da slovenska narodno-zabavna glasba ostaja cenjena, spoštovana in priljubljena tudi v mednarodnem prostoru. To je odlična promocija države, njene kulture in glasbene ustvarjalnosti.

Tako se je slišala “Slovenija” tudi v neposrednem prenosu na najbolj znani avstrijski televiziji ORF.

Tako se dela promocijo Sloveniji! Festival Woodstock der Blasmusik” in ansambel Saša Avsenika!
(vir: ORF) pic.twitter.com/aSJPlEbQnI

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) July 4, 2026

Sašo Avsenik in njegova skupina so tako še enkrat več potrdili, da sodijo v sam vrh evropske narodno-zabavne glasbe. Njihov nastop na festivalu Woodstock der Blasmusik je bil več kot le koncert – bil je praznik glasbe, tradicije in povezovanja ljudi, ki jih združujejo melodije, dobra volja in spoštovanje bogate glasbene dediščine.

@saso_avsenik Wahnsinn! 25.000 Leute & kleine #avsenik #sasoavsenik #woodstockderblasmusik #wd2025 #hallokleinemaus #oberkrainer #austria #accordion ♬ original sound – Sašo Avsenik

@saso_avsenik Ena bolha za pomoč // Hallo kleine maus – prej in potem. #asatiktok #accordion #tiktokslovenia #oberkrainer #avsenik ♬ original sound – Sašo Avsenik

Celotni nastop ansambla Saša Avsenika si lahko ogledate na povezavi: TUKAJ!

(vir in video: ORF)

The post Sašo Avsenik navdušil 30.000 obiskovalcev, na največjem festivalu pihalne glasbe v Evropi appeared first on e-Maribor.

Osem letni Martin Zver Marin navdušuje s harmoniko. Kljub mladosti mu ni nerodno povedati da je narodna noša in harmonika njegov zaščitni znak. Prav ob Dnevu državnosti, pa je Sloveniji poklonil prav posebno pesem.

V času, ko se zdi, da domoljubje pogosto ostaja v ozadju vsakodnevnih razprav, je še toliko bolj razveseljivo, ko mladi s svojim talentom in iskreno ljubeznijo do domovine pokažejo, da slovenska identiteta živi tudi med najmlajšimi. Prav takšno sporočilo prinaša osemletni Martin Marin Zver, ki mu je bila glasba položena že v zibko.

S svojo prvo pesmijo Hej, Slovenija, zavriskaj, 8-letni Martin Zver Marin dokazuje, da ljubezen do Slovenije nima starostnih meja. Pesem ni le glasbeni prvenec nadarjenega dečka, temveč tudi poklon domovini, njenim ljudem, tradiciji in bogati kulturni dediščini. Energijski videospot dodatno poudari veselje, ponos in mladostno razigranost, ki spremljajo njegovo petje.

Tudi predsednik vlade Janez Janša je na družbenem omrežju facebook delil del posnetek mladega talenta in zapisal: “Slovenija zavriskaj!”

Slovenija potrebuje mlade, ki spoštujejo svoje korenine, cenijo slovenski jezik, narodno pesem in zgodovino. Prav glasba ima posebno moč, da povezuje generacije, ohranja narodno zavest in krepi občutek pripadnosti. Ko otrok zapoje o Sloveniji z iskrenim nasmehom in ponosom v očeh, je to opomnik, da domoljubje ni nekaj zastarelega, temveč vrednota, ki jo velja negovati in prenašati na prihodnje rodove.

Celotni spot mladega talenta si lahko ogledate tukaj:

The post Tako je na dan državnosti s pesmijo Hej, Slovenija, zavriskaj, navdušil komaj 8-letni Martin Zver Marin appeared first on e-Maribor.

Pred 15. leti je nenadoma v Lipici, po igranju na poroki umrl glasbenik Branko Jovanović Brendi. Star je bil komaj 49 let. zastalo mu je namreč srce. na zadnjo pot ga je pospremilo okoli 500 ljudi, med drugim največji slovenski glasbeniki.

Branko Jovanović Vunjak, širni Sloveniji bolj znan kot Brendi, je dolga leta razveseljeval občinstvo na različnih gasilskih veselicah, javnih in zasebnih prireditvah in koncertih, njegova glasba je spremljala vesele dogodke in zdravila strta srca. Dokler ni 19. junija 2011 njegov prepoznavni glas nenadoma utihnil. Dan prej je nastopal v Lipici, le nekaj ur po koncu zabave pa je Brendija obšla slabost, odpovedalo mu je srce. Star je bil komaj 49 let.

Korado in Brendi sta skupaj z bendom igrala na poroki v Lipici. Ko se je poročno slavje že končalo, je Brendi z nevesto zaplesal še zadnji ples. Nato so se glasbeniki začeli pripravljati na pospravljanje instrumentov. Brendija je nenadoma obšla slabost. Prinesli so mu vodo in ga začeli oživljati z masažo srca, vendar zaman. Umrl je v naročju svojega prijatelja, žal prav tako že pokojnega Korada Buzetija. Žalostne novica se je naslednji dan razširila po Sloveniji. na njegovem pogrebu se je zbralo ogromno število ljudi. pogrebna slovesnost se je zaradi prihoda številnih glasbenikov zavlekla za dobro uro. Na pogreb so prišli Helena Blagne, Boris Kopitar, njegovi fantje iz nekdanje skupine Don Juan, Alfi Nipič, Saša Lendero, Zlatko Dobrič, Tone Košmrlj in drugi.

“Danes mineva 15 let, odkar si zadnjič prepeval in razveseljeval. Še vedno ne mine dan, da ne bi pomislil nate. Ali zaradi glasbe, življenja, odnosov, misli, modrosti, starševstva ali pa, ker me kdo ustavi na ulici, veselici in mi pove zgodbo o vajinem srečanju in svojem spominu nate,” je na družbenem omrežju facebook zapisal sin Dejan.

Pod tem zapisom so se vsuli številni komentarji. izbrali smo nekaj najbolj zanimivih (nelektorirano):

– Dobil si največjo doto od očeta,da greš po njegovih stopinjah in nas razveseljuješ s svojimi spoti! Ko poješ je s Teboj!

– Njegove pesmi so bile del moje mladosti in nikoli ne bo pozabljen ravno zaradi njih in tebe, ki ga več kot dostojno predstavljaš vsakič ,ko slišim tebe peti pomislim tudi na našega Brendija.

– Bil je čudovita oseba …in očitno jabolko ni padlo daleč od drevesa …Dejan, nadaljuj njegovo pot, saj tako del njega živi z nami.. ponosen sem, da sem lahko v nekih zlatih časih delal z njim..

– Dejan…ohranjaj lepe spomine nanj….pustil ti je največjo doto  GLASBO ,ki jo prepevaš in razveseljuješ nas,ki smo odraščali ob Brendijevih komadih Zato se vidimo letos v Tivoliju…da skupaj praznujemo in pojemo uspešnice (ki jih ne bomo pozabili.

– Zelo lepi spomini na tvojega očeta ,ko je prihajal na Koroško pet za prvi maj,bilo jernkratno ,glasb njegova pa poboža dušo in srce ,zato grem tudi na tvoj koncert ,, ki ga prirejaš v slovo očetu z njegovo glasbo ,tebi pa veliko uspeha in nikoli ne pozabi od kod prihajaš, oče LEGENDA in tudi ti si njegova SENCA…

– “Brane, moj sošolec, skladateljski kolega in graditelj slovenske glasbene industrije je nenadoma odšel nekega jutra v Lipici, na odru, pojoč, kakor si marsikateri glasbenik želi. Branetove / Brendijeve človeške dimenzije se ne da opisati z nekaj stavki na fb. Bil je veseljak z žalostno dušo, ki je nosila v sebi veliko nakopičene bolečine, kar je znal tako mojstrsko preliti v kreativnost, ki je bila razumljiva slehernemu slovenskemu človeku. Odšel je premlad in s tem je tudi opus, sicer številnih pesmi, manjši za tiste, ki nam bi jih lahko še pustil. Bogu hvala, da Dejan nadaljuje(š) njegovo pot. Počivaj v miru dragi Brane,” pa je zapisal glasbenik Goran Šarac.

The post Mineva 15 let od smrti Brendija. To so zapisali njegovi oboževalci appeared first on e-Maribor.

Nocoj, se bo v razprodani dunajski dvorani odvil prvi polfinalni večer pesmi Evrovizije. A Slovenija bo ostala doma. Pa ne zato ker nebi imeli predstavnika, ki bi zastopal Slovenijo, pač pa zaradi nekih neumnih odločitev ki z zabavo in glasbo nimajo nobene povezave.

Slovenci, ki morajo prisilno plačevati RTV naročnino bodo danes prikrajšani za prvi glasbeni spektakel. TV Slovenija tokrat ne bo prenašala Evrovizije. Zato bodo Slovenci morali poiskati druge alternativne vire.

Evrovizijo si lahko ogledate tudi tukaj:

Ker Slovenija na tekmovanju ne sodeluje, domači gledalci ne bodo mogli glasovati po običajnem sistemu. Kljub temu pa bodo svoje favorite še vedno lahko podprli prek kategorije Rest Of The World, v katero se združujejo glasovi gledalcev iz držav, ki tokrat na Evroviziji ne sodelujejo. Glasove je mogoče oddati na uradni spletni platformi, pri čemer je treba upoštevati, da je tudi to glasovanje plačljivo. Cena posameznega glasu znaša 0,99 evra.

The post Kje lahko namesto na nacionalki spremljate Evrovizijo? Tudi prek našega portala! appeared first on e-Maribor.

Toplina slovenske tradicije, sodobne produkcije in iskrena zgodba o ljudeh, ki živijo za glasbo. Tako bi lahko na hitro poimenovali pesem, ki sta jo izdala duet RS.

Duet RS sestavljata pevka, organistka, scenaristka in voditeljica Suzana Mally ter vsestranski glasbenik, tehnični mojster in aranžer Roki Furman. Oba sta dolgoletna ustvarjalca na slovenski glasbeni sceni, prepoznavna po profesionalnosti, čustveni interpretaciji in pristnem odnosu do občinstva. Njuna glasba je vedno preplet topline, domačnosti in sodobnega pristopa, kar jima daje prepoznavno identiteto.

V skladbi, ki jo predstavlja duet RS z naslovom Muzikantov svet, združuje toplino slovenske tradicije, sodobno produkcijo in iskreno zgodbo o ljudeh, ki živijo glasbo – tistih, ki s harmoniko, glasom in srcem povezujejo ljudi, kraje in trenutke. Muzikantov svet je pesem, ki govori o poti – o tisti pravi, življenjski poti muzikanta, ki ga vodijo ljudje, predvsem krasen nežnejši ljudje, kraji, spomini in trenutki, ki ostanejo. Gre za poklon vsem, ki živijo glasbo: tistim, ki zjutraj vstanejo z melodijo v glavi, tistim, ki na odru pustijo srce, in tistim, ki verjamejo, da glasba še vedno povezuje ljudi.

Za pesem sta Duet RS posnela tudi spot. Lokacija snemanja je bila v Suzaninih domačih krajih od parka v Slovenski Bistrici, do Črešnjevca, kjer je bila nekoč doma, na koncu pa so vsi pristali pri vsem dobro znanem sinonimu za zabavo, Pri Furčiju. Videospot, ki ga je posnel Matic Nikolavčič, pa dodatno poudari zgodbo pesmi: narava, pristni obrazi, iskreni nasmehi in trenutki, ki jih lahko ustvari samo glasba. vse popolnoma naravno.

Vsekakor nekaj novega in pristnega v slovenski glasbi. Prav je da se glasba sliši zelo daleč.

The post Tak je muzikantov svet z duetom RS. To je pesem, ki jo morate slišati. appeared first on e-Maribor.

Slovenija letos ne bo sodelovala na Evroviziji niti je ne bo neposredno prenašala, saj se je RTV Slovenija odločila za bojkot iz etičnih razlogov. Je pa zaradi takšne enostranske odločitve naša država tarča posmeha.

Odločitev RTV Slovenija, da letos ne sodeluje na Evrovizija in je niti ne bo neposredno prenašala, je sprožila burne odzive doma in v tujini. Vodstvo nacionalne radiotelevizije svojo potezo utemeljuje z etičnimi razlogi, a kritiki opozarjajo, da je bila odločitev sprejeta enostransko in brez širše javne razprave.

Glede na to, da letošnje Evrovizije ne bo prenašala RTV Slovenija, je dobra novica le ta, da bo privarčevala veliko denarja, razlog pa je naravnost bizaren. ker bo nastopal Izrael. Na družbenih omrežjih in v tujih medijih se že pojavljajo odzivi, ki Slovenijo prikazujejo kot državo, ki se umika z evropskega kulturnega odra. Namesto razumevanja prevladuje posmeh – češ da se država zapira sama vase in izgublja stik z dogajanjem, ki ga spremljajo milijoni gledalcev.

“Moramo slediti svojim načelom, in mislim, da je to pravilna pot. Včasih moramo biti na pravi strani zgodovine, in to je trenutek, ko smo na pravi strani zgodovine,” je za BBC News povedala predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak. Levičarska aktivistka v službi nacionalne televizija, kateri bi bilo potrebno povedati, da gre pri Evroviziji za glasbeno in ne politično oddajo.

Doma pa odločitev odpira še eno pomembno vprašanje: ali ima javni medij pravico sprejemati tako pomembne odločitve brez vključevanja javnosti, ki ga financira? Kritiki poudarjajo, da bi morala RTV Slovenija v takšnih primerih zagotoviti širšo razpravo, saj Evrovizija ni le zabavni program, temveč tudi del kulturne identitete in mednarodne prepoznavnosti države.

Britanski Guardian je med drugim zapisal, da bo Slovenija uvedla “programski mrk za največji glasbeni televizijski dogodek v živo na svetu ter namesto tega predvajala serijo filmov o Palestini.”

Slovenije torej ne bo na Evroviziji. Seveda se zato ne bo nihče sekiral. Tisti, ki bodo gledali Evrovizijo pa bodo brž, kot ne, to spremljali preko drugih TV programov. je pa žalostno, da gledalci za take stvari plačujejo tudi RTV naročnino. Evrovizijo vsako leto v živo prenaša uradni YouTube kanal European Broadcasting Union. Tako boste lahko prenos Evrovozije gladali kar preko svojega računalnika. Link najdete TUKAJ!

The post Zaradi RTV Slovenija, se nam po svetu smejijo! Kje boste pa vi lahko spremljali Evrovizijo? appeared first on e-Maribor.