Še vedno odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, da je malha ministrstva prazna. Gre za odpravljanje posledic slabega finančnega upravljanja prejšnjega vodstva. S tem pa se ne strinja Asta Vrečko, nekdanja ministrica.

Tako, kot vedno. Levica in Asta Vrečko ni nikoli nič kriva. Slabo finančno stanje skuša pospraviti pod preprogo z besedami, da SDS vodi  ideološki boj proti kulturi in umetnosti. Res neverjetno. A v malhi ministrstva denarja enostavno ni. Zapravljiva Vrečko pa je denar poklanjala raznim “svojim” umetnikom. Recimo Svetlani Makarovič ali slikarju Arjanu Preglu in še kom.

je pa Asti Vrečko svoje povedala tudi Alenka Gotar, nekoč zaposlena na ministrstvu za kulturo, tako pod nekdanjim ministrom Vaskom Simonitijem, kot pod Asto Vrečko. Njen zapis objavljamo celoti:

Asta Vrečko pa je zaposlila na ministrstvu za kulturo in na vodilnih, direktorskih mestih celoten kabinet: Mihael Kelemina je zaposlen za nedoločen čas v Mednarodni službi Ministrstva za kulturo, Toni Tovornik je zaposlen za nedoločen čas v sekretariatu, Marko Sraka je zaposlen za nedoločen čas na novo izmišljenem sektorju za konvencije in programe in mu morajo 3 uradnice pomagat opravljati njegovo delo, Mihaela Selmani je za nedoločen čas dobila delo na Sektorju za umetnost (kot grafična oblikovalka bo delala na glasbi, zato sem morala jaz na dediščino), Kim Komljanec je dobila delo za nedoločen čas na Sektorju za umetnost za uprizoritveno umetnost, zdaj pa so ji podarili vodenje celjskega gledališča, Peter Baroš je pomočnik direktorja Cankarjevega doma v Ljubljani, Nina Ukmar je direktorica gledališča v Trstu,.

Verjetno sem še koga izpustila.

Zanimiva je pa zgodba Dejana Štamflja, PR-ovca Aste Vrečko: njegovo zaposlitev za nedoločen čas na direktoratu za medije, katere postopek je bil speljan mimo Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih zdaj obravnava pristojno sodišče…..

The post Alenka Gotar nad Asto Vrečko: “Ne vpletajte v svoje boje in malverzacije mene!” appeared first on e-Maribor.

Na ministrstvu za kulturo začasno ustavljajo nekatere postopke financiranja. Uvedli pa bodo tudi dodatne varčevalne ukrepe. Prodali bodo tudi službena vozila.

“Po pregledu finančnega stanja v proračunu ministrstva smo ugotovili, da nam zaradi povečane porabe predhodnega vodstva ministrstva za kulturo po vseh trenutnih podatkih manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta,” so sporočili z ministrstva za kulturo pod vodstvom ministrice Ignacije Fridl Jarc. Zaradi tega bodo morali začasno ustaviti nekatere postopke financiranja in uvesti dodatne varčevalne ukrepe. 

“Odločno zanikam, da gre za politično obračunavanje s katerimkoli kulturnim subjektom. Gre samo za ugotovitev stanja, v katerem je ministrstvo. Podatki, ki smo jih preiskali, se ne ujemajo s tistimi, ko smo jih prejeli ob primopredaji,” je dejala ministrica Ignacija Fridl Jarc, za N1.

Odzvala se je tudi nekdanja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki v svojem slogu meni, da gre za politično in ne tehnično odločitev, za obračun SDS s kulturo. Ne pove pa, da je za tako stanje kriva predvsem sama. Tudi zaposlovala je na veliko. Na ministrstvu za kulturo je zaposlenih kar  233 ljudi, 20 več, kot v času prejšnje Janševe vlade. Vrečkova je tudi z denarjem ministrstva delala, kot bi ga metala skozi okno? Samo za nakup “nepotrebnih” vozil je zapravila neverjetnih 110.000 evrov. Največji manko pa so ugotovili na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov do konca leta. To je potrdila tudi sedanja kulturna ministrica Ignacija Fridl Jarc.

pic.twitter.com/qPddyoPZ5Y

— Nadka (@nadkaku) July 9, 2026

Očitno so se sredstva dodeljevala tudi posameznikom, ki so tudi levičarski aktivisti. Septembra lani je tako slikar Arjan Pregl prejel 10.000 evrov delovne štipendije. Po podatkih ERAR, je bilo nakazilo izvedeno na njegov račun, ki je bil kmalu zatem zaprt. Da o nezakonitem izplačilu Svetlani Makarović sploh ne govorimo.

Na ministrstvu za kulturo so največji manko ugotovili na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov do konca leta.
Po kakšnem izračunu je potem @PreglArjan septembra lani prejel 10.000 € delovne štipendije? Če je denarja primanjkovalo, od kod sredstva za…

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) July 9, 2026

The post Vrečkova na kulturi zapravila ves denar? Manjkalo naj bi 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje. appeared first on e-Maribor.

Metanje denarja skozi okno je dovolj. Še posebej na ministrstvu za kulturo. Ta je v ponedeljek prejemnike sredstev obvestilo, da do predvidenega jesenskega rebalansa ne sprejema novih zahtevkov za izplačila. Po domače nevladniki ne bodo dobili denarja do jeseni.

Gre za ukrep, ki po navedbah kulturnega ministrstva izhaja iz velikega primanjkljaja finančnih sredstev v proračunu ministrstva za kulturo za leto 2026. Zaradi nastalih razmer naj bi bilo treba poseči tudi v že sklenjene pogodbe z izvajalci kulturnih programov in projektov.

Na ministrstvu poudarjajo, da bodo zmanjšanja izvedena skladno z razpisnimi in pogodbenimi določili, vendar pa je med prejemniki sredstev odločitev povzročila precejšnjo negotovost. Številni kulturni zavodi, društva in drugi izvajalci so namreč svoje programe že začeli izvajati na podlagi prvotno odobrenih zneskov, zato bi lahko zmanjšanje financiranja vplivalo na izvedbo načrtovanih aktivnosti.

Finančno stanje na ministrstvu posledica proračunskih obveznosti, ki so ostale iz obdobja, ko je kulturni resor vodila “zapravljiva” Asta Vrečko. Kritiki nekdanjega vodstva ministrstva menijo, da je novo vodstvo prevzelo izjemno zahtevno finančno stanje, zaradi katerega so zdaj potrebni varčevalni ukrepi in prilagoditve že sklenjenih pogodb.

Jesenski rebalans državnega proračuna bo tako pokazal, v kolikšni meri bo mogoče zagotoviti dodatna sredstva za področje kulture oziroma kako obsežni bodo rezi v že odobrene programe. Do takrat pa bodo morali številni izvajalci kulturnih projektov svoje načrte prilagoditi negotovim finančnim razmeram.

Konec je torej obdobja, ko so se številne nevladne organizacije lahko skoraj samoumevno zanašale na denar davkoplačevalcev. Organizacije, ki so svoje delovanje v veliki meri gradile na državnih proračunskih sredstvih, se bodo morale zdaj soočiti z drugačno realnostjo. Končno!

The post Končno! Ministrstvo za kulturo je zamrznilo izplačila nevladnikom appeared first on e-Maribor.

Vlada je konec junija ponovno ustanovila samostojni javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve. Danes pa so z ministrstva za kulturo sporočili, da ga bo kot vršilec dolžnosti vodil Jože Dežman.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve imenovala Jožeta Dežmana. Funkcijo je prevzel z današnjim dnem in jo bo opravljal vse do imenovanja direktorja po izvedenem javnem razpisu oziroma najdlje do vključno 1. julija 2027, so sporočili s kulturnega ministrstva.

Jože Dežman je slovenski zgodovinar, filozof, muzealec, arhivar in publicist, rojen 26. septembra 1955 v Lescah. Diplomiral je iz zgodovine in filozofije na Univerza v Ljubljani ter se uveljavil kot raziskovalec slovenske zgodovine 20. stoletja, zlasti obdobja druge svetovne vojne in povojnih pobojev.

Med leti 2005–2010 in 2021–2023 je že vodil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Ko je vlada Roberta Goloba januarja 2023 sprejela sklep in muzej ukinila. Golobovi vladi, še posebej nekdanji ministrici Asti Vrečko  je bil Dežman, verjetno zaradi svojega dela trn v peti, ki se ga je rešila tako,  da mu je bila po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti”.

Danes po štirih letih si lahko nekdanja ministrica sama da priznanje za nesposobnost.

The post Vlada ustanovila samostojni javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve. Kdo ga bo vodil? appeared first on e-Maribor.

Danes praznuje svoj častitljivi jubilej velika dama slovenskega gledališča in filma, Ivanka Mežan. S svojim izjemnim talentom, predanostjo umetnosti in nepozabnimi vlogami je zaznamovala številne generacije gledalcev ter pustila neizbrisen pečat v slovenski kulturi.

Njena igralska pot, ki traja že več kot osem desetletij, je zgodba o ustvarjalnosti, srčnosti in ljubezni do odra. S svojo toplino, življenjsko modrostjo in umetniško veličino ostaja navdih tako kolegom kot občinstvu. Za svoje bogato ustvarjanje je prejela številna priznanja, med njimi tudi Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralski opus.

Ivanka Mežan velja za eno največjih slovenskih igralk vseh časov. Njena umetniška pot traja že od leta 1944, ko je prvič stopila na oder, in še danes ostaja simbol predanosti gledališču, filmu in slovenski kulturi.

Ivanka Mežan je nastopila v številnih slovenskih filmih in televizijskih produkcijah. Med njenimi najbolj znanimi filmskimi vlogami so Cvetje v jeseni, Nasvidenje v naslednji vojni, Deseti brat, Decembrski dež in številnih drugih filmih. Posebej nepozabna je ostala njena vloga Maruše v filmu Cvetje v jeseni, ki velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih filmskih klasik. Prav tako sta med njenimi najbolj cenjenimi vlogami Roza v Let mrtve ptice in Ana v Pustota.

Ivanki Mežan je za 100. ojstni dan čestital tudi predsednik vlade Janez Janša.

Danes 100 let praznuje Ivanka Mežan, ena največjih igralk slovenskega gledališča in filma. S svojim delom je pustila trajen pečat v slovenski kulturi in navdihnila številne generacije.

Ob njenem jubileju ji izrekam iskrene čestitke, zahvalo za njen neprecenljiv prispevek k… pic.twitter.com/Mlv9tnP0dM

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 18, 2026

Mežanova je prejemnica nagrad: Prešernova nagrada – najvišje slovensko priznanje na področju umetnosti, ki ga je prejela za svoj izjemen prispevek k slovenskemu gledališču in filmu,  Borštnikov prstan – najvišje priznanje za igralski opus v Sloveniji, ki ga prejmejo najzaslužnejši gledališki ustvarjalci, Sterijeva nagrada – ugledna gledališka nagrada nekdanje Jugoslavije za vrhunske igralske dosežke, leta 2019 je postala tudi častna meščanka Ljubljane za svoj življenjski prispevek k slovenski kulturi.

The post Danes praznuje častitljivih 100 let Ivanka Mežan. Čestital ji je tudi predsednik vlade. appeared first on e-Maribor.

V Velenju bo danes  odmevalo na tisoče harmonik.To je bil eden najodmevnejših harmonikarskih podvigov – postavljanje Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju. 

Projekt Praznik harmonike namreč ni le lovljenje številk, temveč vseslovenska iniciativa, ki pod istim ciljem združuje vse regije, občine in župane. Na velenjski Visti bodo tisti dan vse razlike izginile – tam ne bo pomembno, ali v rokah držite diatonično, klavirsko ali kromatično harmoniko, niti iz katerega konca Slovenije prihajate. Cilj je jasen: povezati vse generacije v enotno slovensko reprezentanco.

Harmonika ni le glasbilo – je del slovenske duše, naše tradicije in narodne identitete. Ob njenem zvoku se zbirajo družine, prepevajo prijatelji in oživljajo spomini na domačnost, veselje ter povezanost slovenskega človeka. Že desetletja harmonika spremlja praznovanja, veselice, poroke in številne kulturne dogodke, zato ni čudno, da velja za enega najmočnejših simbolov slovenstva. Harmonika povezuje generacije in dokazuje, da slovenska glasba še vedno živi med ljudmi.

Za svetovni rekord je zmanjkalo točno 1223 harmonikarjev. 

Svetovnega rekorda, ki ga s 5282 harmonikarji drži Kitajska, tako niso podrli. So pa po podatkih organizatorjev, harmonikarji danes uradno postavili nov slovenski in evropski rekord v skupinskem igranju harmonike. Prejšnji rekord, dosežen leta 2011 v Cerkljah ob Krki, je znašal 1137 harmonikarjev. Dogodek pa je spremljalo rekordno število obiskovalcev. Bilo jih je kar 11.000. Lepa popotnica in odlična reklama za slovensko glasbo. 

Harmonika je naša slovenska. 4000+ harmonikašev in evropski rekord, je ob tem zapisal Janez Janša, ki se je udeležil prireditve na Visti v Velenju.

Harmonika je naša . 4000+ harmonikašev in evropski rekord. pic.twitter.com/OxpwlSVVvI

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 17, 2026

Na Visti v Velenju smo bili tudi mi!

Današnji dogodek v Velenju je dokaz, da je harmonika v Sloveniji še kako popularna. Na prireditvi je bilo ogromno mladih, kar pomeni, da gradijo tradicijo igranja na harmoniko še naprej.

The post V Velenju iz 4066 harmonik donela Golica in slovenska pesem. appeared first on e-Maribor.

Boris Tomašič je v oddaji Kdo vam laže ostro in podrobno razčlenil vmesno poročilo parlamentarne komisije, ki je v zadnjih dneh »pricurljalo« v javnost.

“Gospa ali je patološka lažnivka, ali je pa patološka sovražna in namerno podtika? Jaz bom to dokazal na sodišču,” je poudaril Boris Tomašič, ki je Tamaro Vonta obtožil širjenja laži o finančnih tokovih v Nova24TV in osebnih prejemkih njenih sodelavcev. Vonta namreč v poročilu navaja neke hude zneske, ki naj bi bila nakazana Borisu Tomašiču, Jožetu Biščaku in Žanu Janši. Po Tomašičevem mnenju pa ne gre za razkritje dejstev, temveč za zavestno in politično motivirano diskreditacijo medija Nova24TV in stranke SDS.

Tomašič je bil pri tem jasen in neposreden. Zneske, ki jih je v javnost spravila poslanka Tamara Vonta, označuje kot lažne in zavajajoče. Po njegovih besedah gre za podatke, zapisane v t. i. tajnem poročilu komisije, ki pa je – paradoksalno – končalo v javnosti.

»Zneski, ki jih je objavila Tamara Vonta oziroma – če sem natančen – ki jih je zapisala v tajno poročilo komisije, ki je bilo tako tajno, da je šlo ven, so lažni. Moji osebni prejemki, osebni prejemki Žana Janše in Jožeta Biščaka niso takšni, niti približno takšni, kot so jih objavili,« je poudaril Tomašič.

Ob tem je izpostavil še eno ključno dejstvo, ki ga po njegovem mnenju avtorji poročila namenoma prezrejo: v obdobju, ki ga komisija preiskuje, nobeden od navedenih ni opravljal funkcije novinarja ali urednika. Enako velja za Janšo in Biščaka, kar po Tomašičevih besedah povsem spodkopava osnovno tezo poročila. Piše Nova24TV.

Tomašič je bil do predsednice komisije izjemno kritičen tudi na osebni ravni. Njene zaključke vidi kot posledico ideološke zaslepljenosti in političnega sovraštva.

»Gospa, ne vem, ali je tako zelo pokvarjena ali – če se izrazim mileje – omejena v svojem razmišljanju. Ima težave razmišljati izven okvirja svojega ekstremnega sovraštva,« je dejal.

Celotno dogajanje po njegovem mnenju kaže na nevaren vzorec delovanja: tajni dokumenti se selektivno zlorabljajo za politične obračune, resnični podatki pa se nadomeščajo z napihnjenimi ali izmišljenimi številkami. Namesto iskanja resnice naj bi bili v ospredju politični cilji in medijski linč nezaželenih akterjev.

Tomašič je zaključil, da bo resnica prej ali slej prišla na dan, vprašanje pa je, koliko škode bo do takrat že narejene – tako posameznikom kot svobodi medijskega prostora v Sloveniji. Tomašič, je proti Vonti vložil tudi kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja in neupravičene pridobitve poslovnih skrivnosti, komisijo pa označil za orodje političnega obračunavanja. 

To pa še ni vse. Kar 70.016 evrov našega denarja, je Vonta nekdanjemu direktorju podjetja Providentia Tomažu Modic, lastnika tega podjetja sta bila še Vesna Vukovič in Primož Cirman, plačala za svetovanje pri vodenju posebne preiskovalne komisije vladnih strank, katere namen je pred volitvami diskreditirati opozicijo., piše Spletni časopis.

Pa naj še kdo reče, ta Tamara Vonta je pa res “poštena”?

The post Boris Tomašič: “Tamara Vonta laže o prihodkih Žana Janše in Jožeta Biščaka?” appeared first on e-Maribor.

Veseli december je v prestolnici vsako leto podoba prazničnega vrveža, lučk in na žalost balkanske glasbe. A letošnje dogajanje je na Prešernovem trgu razkrilo tudi manj prijeten prizor. Utrip mesta prevzeli glasni trubači, ki ne sodijo v slovensko kulturo. Edinega harmonikarja na Prešernovem trgu, pa so potisnili v kot.

Slovenska glasba in slovenska kultura nista samo zbirka pesmi, običajev ali praznikov. Sta utrip naroda, ki je skozi stoletja dokazoval, da se zna ohraniti, ne glede na to, kako majhen je njegov prostor na zemljevidu. Kultura je tu tisto, kar nas povezuje – od ljudskih napevov do sodobne ustvarjalnosti, od starih običajev do novih izrazov, ki jih prinašajo generacije.

Domoljubje ni vzklikanje velikih besed. Je spoštovanje lastne kulturne dediščine in skrb, da je ne potisnemo v kot. Je ponos, da imamo svoje pesmi, svoj jezik, svojo umetnost – in odgovornost, da jih ohranimo tudi za tiste, ki prihajajo za nami. A tega spoštovanja nima slovenska prestolnica Ljubljana.

Glasni trubači, plesanja srbskega kola, balkanska glasba ob čevapčičih. Ne to ni prizor iz Beograda, ampak iz Ljubljane. Prav zato so slovenski domoljubi dejali DOVOLJ JE! Ohranimo slovensko kulturo, glasbo in jezik. Kot je na družbenem omrežju zapisal Silvo Mesojedec: “Odpeljal sem se v Ljubljano po vnukinjo, izkoristil trenutek in se sprehodil po praznično okrašeni prestolnici. A namesto ponosa sem začutil razočaranje. Kot da ne bi bil v glavnem mestu Slovenije. Po središču praznične Ljubljane se je razlegala glasba trubačev, ki je preglasila edinega slovenskega harmonikaša. Slovenska pesem — naša identiteta in duša naroda — je bila potisnjena nekam v kot.”

To je žalostno. In to ni prav. zato je uporabnik družbenega omrežja Facebook Silvo Mesojedec zapisal: Slovenski harmonikaši, ansambli, godci – 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti, ob 18. uri preplavite Ljubljano z zvoki slovenske narodne glasbe!  Naj se po ulicah naše prestolnice razlega polka, valček, zvok harmonike, ki že desetletja združuje slovenski narod. Naj 26. december postane dan, ko se Slovenija ponovno začuti, sliši in ponosno pokaže. Če ne bomo mi poskrbeli za slovensko glasbo, jo bo prej ali slej preglasila tuja. Delite ta poziv dalje. Pokažimo, da nam ni vseeno. Slovenija si zasluži, da se sliši njen glas. Je zapisal Silvo Mesojedec.

Kot je Mesojedec povedal za naš portal, je sam ponosen na slovensko glasbo in kulturo. Bil je velik prijatelj legendarnega godca Lojzeta Slaka, zato, kot pravi, se bodo v Ljubljano odpravili tudi Mirnopeški harmonikarji in sam želi, da se jim pridružijo tudi ostali, ter od dnevu samostojnosti in enotnosti zaigrajo v Ljubljani in pokažejo kaj je slovenska glasba in tradicija.

The post V Ljubljano prihajajo harmonikarji, da naredijo prestolnico spet slovensko. appeared first on e-Maribor.

Ob današnjem veselem dnevu kulture, ki poteka na dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je posebno sporočilo za javnost izdal tudi kulturni forum SDS:

Danes je Ta veseli dan kulture, praznik, ki ima v naši državi posebno mesto. Na rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna, literarnega očeta naše slovenske himne Zdravljice, častimo pomen kulture, umetnosti in besede, ki nas povezujejo, bogatijo naš vsakdan in vabijo v bližino resnice, lepote in dobrega. Ta dan je obenem trenutek, da razmislimo o tem, kaj kultura vsakomur med nami pomeni.

Od leta 2000 dalje številne kulturne ustanove po Sloveniji 3. decembra odprejo svoja vrata, da znova začutimo, kako je kultura del vsakega od nas, kako živi v naših vsakdanjih dejanjih, v toplini besed, ki jih namenjamo drugemu, v glasbi, ki razvnema naša srca, in v umetnosti, ki odpira prostorja naših misli. Prešernov dan je prešeren trenutek, je dan veselja, spoštovanja in navdiha, dan, ko bi se moral vsak med nami ustaviti in se veseliti daru ustvarjalnosti, humanosti in čaščenja lepega, ki je dan človeku.

France Prešeren nam je s svojo poezijo pokazal moč slovenskega jezika. Njegove besede so odsev naše zgodovine, našega naroda, naših sanj in hrepenenj, naših bolečin in stisk, naših želja in upov. Iz tega jezika, ki nas je povezal v skupnost, smo zrastli, iz nje je pognal korenine naš narod, na naši narodni zavesti je utemeljena naša država. Prešernova Zdravljica je naš duhovni temelj, je poziv prijateljem, nagovor mladim in ženskam, je klic vsem, ki »dobro v srcu mislimo«, v njej je izražena najbolj iskrena želja po miru in živosti vseh narodov, želja po prostosti našega doma in Božjem blagoslovu nad Slovenci, želja po tem, da »Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo«, da »otrok, kar jih ima Slava, / vsi naj si v róke sežejo, / de oblast / in z njo čast, ko préd, spet naša boste last.«

Ta dan naj pa naj ne bo le spomin, zazrt v našo preteklost in spoštovanje naše kulturne dediščine, temveč tudi opomin, da smo slovensko kulturo kot prostor dialoga in radosti dolžni soustvarjati in o njej premišljevati. Spoštujmo preteklost, a hkrati z optimizmom poglejmo v prihodnost, v kateri naj bo kultura še naprej vir našega veselja, modrosti in skupne identitete.

Kulturni forum SDS

The post Ob veselem dnevu kulture, Kulturni forum SDS s posebnim sporočilom appeared first on e-Maribor.

Slovenija v torek, 11. novembra praznuje enega najbolj priljubljenih jesenskih praznikov – Martinovo. Ta dan zaznamuje simbolični trenutek, ko se mošt spremeni v vino, kar vinogradniki in ljubitelji vina praznujejo s pesmijo, dobro hrano in druženjem.

Sobota, pred Martinovim je tako imenovana Martinova sobota, kjer so ljudi še posebej v SV Sloveniji, kot tudi na Dolenjskem in delu Primorske še posebej veselijo. To je najbolj zabavna in vesela sobota. Po starem izročilu je sveti Martin, zavetnik vinogradnikov, na ta dan blagoslovil mošt in ga spremenil v vino. Ta simbolična sprememba pomeni tudi konec vinogradniških opravil in začetek obdobja veselja, pokušanja in praznovanja naravnih darov.

Tu so nekatera praznovanja na današnjo t.i. Martinovo soboto:

MARIBOR. Na Grajski trg (v središču Maribora): dogajanje poteka od 10.00 do 23.00 – gostinska ponudba, glasbeni program, stojnice. Koroška cesta: od 10.00 do 20.00 – gastronomska ponudba na stojnicah. Igra ansambel Galama. Vinagova klet bo večerni program z glasbo – nastopila bosta med drugim Natalija Verboten in Alfi Nipič.

Martinovanje v Mariboru. slika: Visit Maribor

VIDEM PRI PTUJU. Dogodek poteka v soboto, 8. novembra 2025, začetek ob 14.00 v prireditvenem šotoru na Vidmu. predstavitev martinovih običajev, tržnica z lokalnimi ponudniki, tradicionalna kulinarika ter druženje ob glasbi (nastopa med drugim Modrijani in Alfi Nipič).   Lep dogodek v vinorodnem zaledju, primerno če želite pristen lokalni ambient.

GORNJA RADGONA. Lokacija Kerenčičeva ulica, Gornja Radgona, od približno 13:00 do 20:00. Krst mošta, stojnice z vinom in kulinariko, Martinov pohod med vinogradi zabavni kulturni program.  Če ste pripravljeni malo prej oziroma ste za dan poln vina, kulinarike in narave — super izbira. Igra ansambel Mladih 5.

info: Občina Gornja Radgona

 SVETA TROJICA. V soboto, 8. novembra 2025 — tokrat ob 18:00. Blagoslov vina, martinovanje z domačimi jede, glasbeni in družabni program — po besedah organizatorjev kot del praznika v vinorodnem okolju.  Odlična izbira za večerni izlet — vino, jedača in kulturni ambient. Prireditve bodo potekale v samostanski kleti.

LENART. Snemanje klopotca, degustacija vina in domačih dobrot. Glasbena zabava – nastop ansambla Ansambel Šestka. Možna vožnja z vlakcem “Jurčkom” po delu okoliških vinogradov.  Če ste v bližini Lenarta in iščete sproščeno martinovsko vzdušje, je to odlična izbira – manjše mesto, pristnejša tradicija, vinogradski ambient. od 15. ure dalje.

Lenart, Martinovanje

RAČE. Grajsko dvorišče v Račah, naslov: Grajski trg 16, 2327 Rače-Fram. sobota, 8. november 2025 ob 17:00.  Blagoslov mošta opravil župnik, kulinarične dobrote lokalnih društev, za zabavo bo ansambel Poskočni muzikanti.  Če želite prijetno martinovsko vzdušje blizu Maribora v manjšem kraju, je Rače dobra izbira.

SELNICA OB DRAVI: Martinov pohod. Organizator sekcija za ohranjanje ljudskega izročila pri Kulturno društvo Pavza in se imenuje “Mart­inov pohod na Vinski vrh. Zbirališče je ob občinski stavbi v Selnici ob Dravi ob 11. uri. Pohod na Vinski vrh nad Selnico, kjer se predstavljajo lokalni vinarji, na voljo je različna ponudba, ki jo pripravijo lokalna društva.

Vinski vrh, pohod

Martinovo ni le praznik vina, temveč tudi praznik hvaležnosti in skupnosti. Ljudje se zbirajo ob glasbi, pogovorih in nazdravljajo s kozarcem mladega vina. Na ta dan se zdi, da se čas upočasni – vinogradi so odpočili, delo je opravljeno, in ljudje uživajo sadove svojega truda.

In čeprav nam je Golobova vlada praznik Martinovo hotela povsem uničiti in prepovedati, je praznik letos še kako živ, Vino pa ostaja slovenska tradicija. Za vekomaj! Amen!

The post Kako bodo Martinovali Štajerci? Kam se boste lahko odpravili danes v okolici Maribora? appeared first on e-Maribor.