Danes praznuje svoj častitljivi jubilej velika dama slovenskega gledališča in filma, Ivanka Mežan. S svojim izjemnim talentom, predanostjo umetnosti in nepozabnimi vlogami je zaznamovala številne generacije gledalcev ter pustila neizbrisen pečat v slovenski kulturi.

Njena igralska pot, ki traja že več kot osem desetletij, je zgodba o ustvarjalnosti, srčnosti in ljubezni do odra. S svojo toplino, življenjsko modrostjo in umetniško veličino ostaja navdih tako kolegom kot občinstvu. Za svoje bogato ustvarjanje je prejela številna priznanja, med njimi tudi Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralski opus.

Ivanka Mežan velja za eno največjih slovenskih igralk vseh časov. Njena umetniška pot traja že od leta 1944, ko je prvič stopila na oder, in še danes ostaja simbol predanosti gledališču, filmu in slovenski kulturi.

Ivanka Mežan je nastopila v številnih slovenskih filmih in televizijskih produkcijah. Med njenimi najbolj znanimi filmskimi vlogami so Cvetje v jeseni, Nasvidenje v naslednji vojni, Deseti brat, Decembrski dež in številnih drugih filmih. Posebej nepozabna je ostala njena vloga Maruše v filmu Cvetje v jeseni, ki velja za eno najbolj priljubljenih slovenskih filmskih klasik. Prav tako sta med njenimi najbolj cenjenimi vlogami Roza v Let mrtve ptice in Ana v Pustota.

Ivanki Mežan je za 100. ojstni dan čestital tudi predsednik vlade Janez Janša.

Danes 100 let praznuje Ivanka Mežan, ena največjih igralk slovenskega gledališča in filma. S svojim delom je pustila trajen pečat v slovenski kulturi in navdihnila številne generacije.

Ob njenem jubileju ji izrekam iskrene čestitke, zahvalo za njen neprecenljiv prispevek k… pic.twitter.com/Mlv9tnP0dM

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 18, 2026

Mežanova je prejemnica nagrad: Prešernova nagrada – najvišje slovensko priznanje na področju umetnosti, ki ga je prejela za svoj izjemen prispevek k slovenskemu gledališču in filmu,  Borštnikov prstan – najvišje priznanje za igralski opus v Sloveniji, ki ga prejmejo najzaslužnejši gledališki ustvarjalci, Sterijeva nagrada – ugledna gledališka nagrada nekdanje Jugoslavije za vrhunske igralske dosežke, leta 2019 je postala tudi častna meščanka Ljubljane za svoj življenjski prispevek k slovenski kulturi.

The post Danes praznuje častitljivih 100 let Ivanka Mežan. Čestital ji je tudi predsednik vlade. appeared first on e-Maribor.

V Velenju bo danes  odmevalo na tisoče harmonik.To je bil eden najodmevnejših harmonikarskih podvigov – postavljanje Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju. 

Projekt Praznik harmonike namreč ni le lovljenje številk, temveč vseslovenska iniciativa, ki pod istim ciljem združuje vse regije, občine in župane. Na velenjski Visti bodo tisti dan vse razlike izginile – tam ne bo pomembno, ali v rokah držite diatonično, klavirsko ali kromatično harmoniko, niti iz katerega konca Slovenije prihajate. Cilj je jasen: povezati vse generacije v enotno slovensko reprezentanco.

Harmonika ni le glasbilo – je del slovenske duše, naše tradicije in narodne identitete. Ob njenem zvoku se zbirajo družine, prepevajo prijatelji in oživljajo spomini na domačnost, veselje ter povezanost slovenskega človeka. Že desetletja harmonika spremlja praznovanja, veselice, poroke in številne kulturne dogodke, zato ni čudno, da velja za enega najmočnejših simbolov slovenstva. Harmonika povezuje generacije in dokazuje, da slovenska glasba še vedno živi med ljudmi.

Za svetovni rekord je zmanjkalo točno 1223 harmonikarjev. 

Svetovnega rekorda, ki ga s 5282 harmonikarji drži Kitajska, tako niso podrli. So pa po podatkih organizatorjev, harmonikarji danes uradno postavili nov slovenski in evropski rekord v skupinskem igranju harmonike. Prejšnji rekord, dosežen leta 2011 v Cerkljah ob Krki, je znašal 1137 harmonikarjev. Dogodek pa je spremljalo rekordno število obiskovalcev. Bilo jih je kar 11.000. Lepa popotnica in odlična reklama za slovensko glasbo. 

Harmonika je naša slovenska. 4000+ harmonikašev in evropski rekord, je ob tem zapisal Janez Janša, ki se je udeležil prireditve na Visti v Velenju.

Harmonika je naša . 4000+ harmonikašev in evropski rekord. pic.twitter.com/OxpwlSVVvI

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 17, 2026

Na Visti v Velenju smo bili tudi mi!

Današnji dogodek v Velenju je dokaz, da je harmonika v Sloveniji še kako popularna. Na prireditvi je bilo ogromno mladih, kar pomeni, da gradijo tradicijo igranja na harmoniko še naprej.

The post V Velenju iz 4066 harmonik donela Golica in slovenska pesem. appeared first on e-Maribor.

Boris Tomašič je v oddaji Kdo vam laže ostro in podrobno razčlenil vmesno poročilo parlamentarne komisije, ki je v zadnjih dneh »pricurljalo« v javnost.

“Gospa ali je patološka lažnivka, ali je pa patološka sovražna in namerno podtika? Jaz bom to dokazal na sodišču,” je poudaril Boris Tomašič, ki je Tamaro Vonta obtožil širjenja laži o finančnih tokovih v Nova24TV in osebnih prejemkih njenih sodelavcev. Vonta namreč v poročilu navaja neke hude zneske, ki naj bi bila nakazana Borisu Tomašiču, Jožetu Biščaku in Žanu Janši. Po Tomašičevem mnenju pa ne gre za razkritje dejstev, temveč za zavestno in politično motivirano diskreditacijo medija Nova24TV in stranke SDS.

Tomašič je bil pri tem jasen in neposreden. Zneske, ki jih je v javnost spravila poslanka Tamara Vonta, označuje kot lažne in zavajajoče. Po njegovih besedah gre za podatke, zapisane v t. i. tajnem poročilu komisije, ki pa je – paradoksalno – končalo v javnosti.

»Zneski, ki jih je objavila Tamara Vonta oziroma – če sem natančen – ki jih je zapisala v tajno poročilo komisije, ki je bilo tako tajno, da je šlo ven, so lažni. Moji osebni prejemki, osebni prejemki Žana Janše in Jožeta Biščaka niso takšni, niti približno takšni, kot so jih objavili,« je poudaril Tomašič.

Ob tem je izpostavil še eno ključno dejstvo, ki ga po njegovem mnenju avtorji poročila namenoma prezrejo: v obdobju, ki ga komisija preiskuje, nobeden od navedenih ni opravljal funkcije novinarja ali urednika. Enako velja za Janšo in Biščaka, kar po Tomašičevih besedah povsem spodkopava osnovno tezo poročila. Piše Nova24TV.

Tomašič je bil do predsednice komisije izjemno kritičen tudi na osebni ravni. Njene zaključke vidi kot posledico ideološke zaslepljenosti in političnega sovraštva.

»Gospa, ne vem, ali je tako zelo pokvarjena ali – če se izrazim mileje – omejena v svojem razmišljanju. Ima težave razmišljati izven okvirja svojega ekstremnega sovraštva,« je dejal.

Celotno dogajanje po njegovem mnenju kaže na nevaren vzorec delovanja: tajni dokumenti se selektivno zlorabljajo za politične obračune, resnični podatki pa se nadomeščajo z napihnjenimi ali izmišljenimi številkami. Namesto iskanja resnice naj bi bili v ospredju politični cilji in medijski linč nezaželenih akterjev.

Tomašič je zaključil, da bo resnica prej ali slej prišla na dan, vprašanje pa je, koliko škode bo do takrat že narejene – tako posameznikom kot svobodi medijskega prostora v Sloveniji. Tomašič, je proti Vonti vložil tudi kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja in neupravičene pridobitve poslovnih skrivnosti, komisijo pa označil za orodje političnega obračunavanja. 

To pa še ni vse. Kar 70.016 evrov našega denarja, je Vonta nekdanjemu direktorju podjetja Providentia Tomažu Modic, lastnika tega podjetja sta bila še Vesna Vukovič in Primož Cirman, plačala za svetovanje pri vodenju posebne preiskovalne komisije vladnih strank, katere namen je pred volitvami diskreditirati opozicijo., piše Spletni časopis.

Pa naj še kdo reče, ta Tamara Vonta je pa res “poštena”?

The post Boris Tomašič: “Tamara Vonta laže o prihodkih Žana Janše in Jožeta Biščaka?” appeared first on e-Maribor.

Veseli december je v prestolnici vsako leto podoba prazničnega vrveža, lučk in na žalost balkanske glasbe. A letošnje dogajanje je na Prešernovem trgu razkrilo tudi manj prijeten prizor. Utrip mesta prevzeli glasni trubači, ki ne sodijo v slovensko kulturo. Edinega harmonikarja na Prešernovem trgu, pa so potisnili v kot.

Slovenska glasba in slovenska kultura nista samo zbirka pesmi, običajev ali praznikov. Sta utrip naroda, ki je skozi stoletja dokazoval, da se zna ohraniti, ne glede na to, kako majhen je njegov prostor na zemljevidu. Kultura je tu tisto, kar nas povezuje – od ljudskih napevov do sodobne ustvarjalnosti, od starih običajev do novih izrazov, ki jih prinašajo generacije.

Domoljubje ni vzklikanje velikih besed. Je spoštovanje lastne kulturne dediščine in skrb, da je ne potisnemo v kot. Je ponos, da imamo svoje pesmi, svoj jezik, svojo umetnost – in odgovornost, da jih ohranimo tudi za tiste, ki prihajajo za nami. A tega spoštovanja nima slovenska prestolnica Ljubljana.

Glasni trubači, plesanja srbskega kola, balkanska glasba ob čevapčičih. Ne to ni prizor iz Beograda, ampak iz Ljubljane. Prav zato so slovenski domoljubi dejali DOVOLJ JE! Ohranimo slovensko kulturo, glasbo in jezik. Kot je na družbenem omrežju zapisal Silvo Mesojedec: “Odpeljal sem se v Ljubljano po vnukinjo, izkoristil trenutek in se sprehodil po praznično okrašeni prestolnici. A namesto ponosa sem začutil razočaranje. Kot da ne bi bil v glavnem mestu Slovenije. Po središču praznične Ljubljane se je razlegala glasba trubačev, ki je preglasila edinega slovenskega harmonikaša. Slovenska pesem — naša identiteta in duša naroda — je bila potisnjena nekam v kot.”

To je žalostno. In to ni prav. zato je uporabnik družbenega omrežja Facebook Silvo Mesojedec zapisal: Slovenski harmonikaši, ansambli, godci – 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti, ob 18. uri preplavite Ljubljano z zvoki slovenske narodne glasbe!  Naj se po ulicah naše prestolnice razlega polka, valček, zvok harmonike, ki že desetletja združuje slovenski narod. Naj 26. december postane dan, ko se Slovenija ponovno začuti, sliši in ponosno pokaže. Če ne bomo mi poskrbeli za slovensko glasbo, jo bo prej ali slej preglasila tuja. Delite ta poziv dalje. Pokažimo, da nam ni vseeno. Slovenija si zasluži, da se sliši njen glas. Je zapisal Silvo Mesojedec.

Kot je Mesojedec povedal za naš portal, je sam ponosen na slovensko glasbo in kulturo. Bil je velik prijatelj legendarnega godca Lojzeta Slaka, zato, kot pravi, se bodo v Ljubljano odpravili tudi Mirnopeški harmonikarji in sam želi, da se jim pridružijo tudi ostali, ter od dnevu samostojnosti in enotnosti zaigrajo v Ljubljani in pokažejo kaj je slovenska glasba in tradicija.

The post V Ljubljano prihajajo harmonikarji, da naredijo prestolnico spet slovensko. appeared first on e-Maribor.

Ob današnjem veselem dnevu kulture, ki poteka na dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je posebno sporočilo za javnost izdal tudi kulturni forum SDS:

Danes je Ta veseli dan kulture, praznik, ki ima v naši državi posebno mesto. Na rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna, literarnega očeta naše slovenske himne Zdravljice, častimo pomen kulture, umetnosti in besede, ki nas povezujejo, bogatijo naš vsakdan in vabijo v bližino resnice, lepote in dobrega. Ta dan je obenem trenutek, da razmislimo o tem, kaj kultura vsakomur med nami pomeni.

Od leta 2000 dalje številne kulturne ustanove po Sloveniji 3. decembra odprejo svoja vrata, da znova začutimo, kako je kultura del vsakega od nas, kako živi v naših vsakdanjih dejanjih, v toplini besed, ki jih namenjamo drugemu, v glasbi, ki razvnema naša srca, in v umetnosti, ki odpira prostorja naših misli. Prešernov dan je prešeren trenutek, je dan veselja, spoštovanja in navdiha, dan, ko bi se moral vsak med nami ustaviti in se veseliti daru ustvarjalnosti, humanosti in čaščenja lepega, ki je dan človeku.

France Prešeren nam je s svojo poezijo pokazal moč slovenskega jezika. Njegove besede so odsev naše zgodovine, našega naroda, naših sanj in hrepenenj, naših bolečin in stisk, naših želja in upov. Iz tega jezika, ki nas je povezal v skupnost, smo zrastli, iz nje je pognal korenine naš narod, na naši narodni zavesti je utemeljena naša država. Prešernova Zdravljica je naš duhovni temelj, je poziv prijateljem, nagovor mladim in ženskam, je klic vsem, ki »dobro v srcu mislimo«, v njej je izražena najbolj iskrena želja po miru in živosti vseh narodov, želja po prostosti našega doma in Božjem blagoslovu nad Slovenci, želja po tem, da »Edinost, sreča, sprava / k nam naj nazaj se vrnejo«, da »otrok, kar jih ima Slava, / vsi naj si v róke sežejo, / de oblast / in z njo čast, ko préd, spet naša boste last.«

Ta dan naj pa naj ne bo le spomin, zazrt v našo preteklost in spoštovanje naše kulturne dediščine, temveč tudi opomin, da smo slovensko kulturo kot prostor dialoga in radosti dolžni soustvarjati in o njej premišljevati. Spoštujmo preteklost, a hkrati z optimizmom poglejmo v prihodnost, v kateri naj bo kultura še naprej vir našega veselja, modrosti in skupne identitete.

Kulturni forum SDS

The post Ob veselem dnevu kulture, Kulturni forum SDS s posebnim sporočilom appeared first on e-Maribor.

Slovenija v torek, 11. novembra praznuje enega najbolj priljubljenih jesenskih praznikov – Martinovo. Ta dan zaznamuje simbolični trenutek, ko se mošt spremeni v vino, kar vinogradniki in ljubitelji vina praznujejo s pesmijo, dobro hrano in druženjem.

Sobota, pred Martinovim je tako imenovana Martinova sobota, kjer so ljudi še posebej v SV Sloveniji, kot tudi na Dolenjskem in delu Primorske še posebej veselijo. To je najbolj zabavna in vesela sobota. Po starem izročilu je sveti Martin, zavetnik vinogradnikov, na ta dan blagoslovil mošt in ga spremenil v vino. Ta simbolična sprememba pomeni tudi konec vinogradniških opravil in začetek obdobja veselja, pokušanja in praznovanja naravnih darov.

Tu so nekatera praznovanja na današnjo t.i. Martinovo soboto:

MARIBOR. Na Grajski trg (v središču Maribora): dogajanje poteka od 10.00 do 23.00 – gostinska ponudba, glasbeni program, stojnice. Koroška cesta: od 10.00 do 20.00 – gastronomska ponudba na stojnicah. Igra ansambel Galama. Vinagova klet bo večerni program z glasbo – nastopila bosta med drugim Natalija Verboten in Alfi Nipič.

Martinovanje v Mariboru. slika: Visit Maribor

VIDEM PRI PTUJU. Dogodek poteka v soboto, 8. novembra 2025, začetek ob 14.00 v prireditvenem šotoru na Vidmu. predstavitev martinovih običajev, tržnica z lokalnimi ponudniki, tradicionalna kulinarika ter druženje ob glasbi (nastopa med drugim Modrijani in Alfi Nipič).   Lep dogodek v vinorodnem zaledju, primerno če želite pristen lokalni ambient.

GORNJA RADGONA. Lokacija Kerenčičeva ulica, Gornja Radgona, od približno 13:00 do 20:00. Krst mošta, stojnice z vinom in kulinariko, Martinov pohod med vinogradi zabavni kulturni program.  Če ste pripravljeni malo prej oziroma ste za dan poln vina, kulinarike in narave — super izbira. Igra ansambel Mladih 5.

info: Občina Gornja Radgona

 SVETA TROJICA. V soboto, 8. novembra 2025 — tokrat ob 18:00. Blagoslov vina, martinovanje z domačimi jede, glasbeni in družabni program — po besedah organizatorjev kot del praznika v vinorodnem okolju.  Odlična izbira za večerni izlet — vino, jedača in kulturni ambient. Prireditve bodo potekale v samostanski kleti.

LENART. Snemanje klopotca, degustacija vina in domačih dobrot. Glasbena zabava – nastop ansambla Ansambel Šestka. Možna vožnja z vlakcem “Jurčkom” po delu okoliških vinogradov.  Če ste v bližini Lenarta in iščete sproščeno martinovsko vzdušje, je to odlična izbira – manjše mesto, pristnejša tradicija, vinogradski ambient. od 15. ure dalje.

Lenart, Martinovanje

RAČE. Grajsko dvorišče v Račah, naslov: Grajski trg 16, 2327 Rače-Fram. sobota, 8. november 2025 ob 17:00.  Blagoslov mošta opravil župnik, kulinarične dobrote lokalnih društev, za zabavo bo ansambel Poskočni muzikanti.  Če želite prijetno martinovsko vzdušje blizu Maribora v manjšem kraju, je Rače dobra izbira.

SELNICA OB DRAVI: Martinov pohod. Organizator sekcija za ohranjanje ljudskega izročila pri Kulturno društvo Pavza in se imenuje “Mart­inov pohod na Vinski vrh. Zbirališče je ob občinski stavbi v Selnici ob Dravi ob 11. uri. Pohod na Vinski vrh nad Selnico, kjer se predstavljajo lokalni vinarji, na voljo je različna ponudba, ki jo pripravijo lokalna društva.

Vinski vrh, pohod

Martinovo ni le praznik vina, temveč tudi praznik hvaležnosti in skupnosti. Ljudje se zbirajo ob glasbi, pogovorih in nazdravljajo s kozarcem mladega vina. Na ta dan se zdi, da se čas upočasni – vinogradi so odpočili, delo je opravljeno, in ljudje uživajo sadove svojega truda.

In čeprav nam je Golobova vlada praznik Martinovo hotela povsem uničiti in prepovedati, je praznik letos še kako živ, Vino pa ostaja slovenska tradicija. Za vekomaj! Amen!

The post Kako bodo Martinovali Štajerci? Kam se boste lahko odpravili danes v okolici Maribora? appeared first on e-Maribor.

Ko ti socializem zamegli um!? Asta Vrečko očitno še vedno ni odšla iz Jugoslavije. Namesto da bi kulturno ministrstvo financiralo dogodke povezane s slovensko tradicijo, kulturo in pripadnostjo, bo financiralo izbor kulturnih projektov pripadnikov iz nekdanje Jugoslavije.

Kdo bo v Sloveniji preprečil norišnico, ki se dogaja na slovenskem kulturnem ministrstvu. Ta bo, namesto, da bi promovirali slovensko kulturo njeno identiteto in pripadnost, bo ministrstvo po okriljem Aste Vrečko financiralo projekte pripadnikov bivše države in njihovo kulturo.

Kot so zapisali je del javnega razpisa financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (pripadniki narodov nekdanje SFRJ), ki jih nevladne organizacije pripadnikov narodov nekdanje SFRJ izvajajo na področju kulture. Cilj projekta pa ohranjanje, razvoj in promocija narodnostnih identitet, kultur, jezikov in pisav pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.

Očitno Vrečkova še ne ve, da se je Slovenija leta 1991 osamosvojila in postala samostojna država. Država s svojim jezikom, svojo zastavo in svojim grbom, ter svojo kulturo. Torej bomo v Sloveniji raje nagrajevali primer, Ceco Ražnatović, kot recimo Eldo Viler, ali recimo Ota Pestnerja, ali pa bomo raje financirali na primer Ribljo ćorbo, kot recimo Avsenike ali Modrijane, ki gojijo pristno slovensko glasbo.

Smo res prišli že tako daleč?

The post Se je Vrečkovi zmešalo? V Sloveniji bo financirala dogodke pripadnikov nekdanje Jugoslavije? appeared first on e-Maribor.

To nedeljo, 13. aprila bo v Hočah veselo, kot že dolgo ne. V kulturni dvorani bo namreč potekal pravi TV maraton slovenske glasbe. Na odru se bo zvrstilo preko 30 nastopajočih. Oddaja Polka in majolka, namreč praznuje 18 let.

TV oddaja Polka in majolka je začela s prvim snemanjem oddaja 20.aprila, leta 2007. Prve kadre so, kot se spominjajo ustvarjalci posneli še s starimi beta kamerami. Prva oddaja je bila posneta v gostilni “Mihovec” v Pirničah, v občini Medvode. Od tedaj so ustvarjalci oddaje gostovali v vseh slovenskih pokrajinah in polovici slovenskih občin. Posneli so preko 800 oddaj, kar je svojevrstni rekord. 

slika iz prve posnete oddaje Polka in majolka leta 2007

Idejo o oddaji je leta 2006 dal, na žalost že pokojni, Branko Jovanovič Brendi. Želel je oddajo, ki bi potovala iz kraja v kraj, predstavljala gostujočo občino, glasbenike iz tega kraja in okolice in skrbela za promocijo slovenske glasbe. In še danes, 18 let kasneje, si ekipa ustvarjalcev oddaje tega še kako drži.

Prav Hoče, kjer je tudi sedež podjetja, ki po novem ustvarja oddajo, pa so občina, kjer bo oddaja Polka in majolka prvič gostovala. Kot je značilno za oddaje Polka in majolka, vstopnine za obiskovalce ni, saj ustvarjalci oddaje skušajo približati oddajo in slovensko glasbo širšemu občinstvu. V Hočah pa bo nastopalo kar preko 30 nastopajočih. Glasbeniki bodo prišli iz vseh slovenskih regij in pričarali res pravljično vzdušje in kot se spodobi za polnoletnost pravo praznovanje, ki ga bodo na koncu začinili še s torto.

V Hočah bodo na obletnici oddaje Polka in majolka nastopili: Ansambel. Franca Ocvirka, Ben Maj Julija, skupina Avantura, Jernej Smolinger, ansambel Abuhi, Klaudia, Ana Dušica, Mili, Anita Kralj, Andreja, Sinji Galeb, Ansambel Žibert, FS KUD Milke Zorec Hotinja vas, tamburaši KUD Hoče, Manči, DDI Črešnjevec, Robert Ficker, Zoran Cilenšek, Mark Tivadar, Štajerski Mišo, Boštjan Konečnik, Rudi Šantl, Amanda Lipuš, ansambel Vklop, etno skupina Porini pa počini, ansambel WOW,  Jože Gostiša s prijatelji, Dolomiti, Marijan Smode, družina Kidrič, družina Ferme, Božidar Wolfand Wolf, Divji muzikanti, ansambel Čakš, Milena Vračko in drugi

Prireditev pa bosta po dolgem času spet skupaj povezovala Suzana Mally in Mitja Grmovšek. Posneli bodo tudi zakulisje dogajanja, katerega pa bo vodila Zala Klopčič.

Organizatorji so poskrbeli za prost vstop, na koncu pa se bodo lahko posladkali še s torto, katero bodo pripravili v domači slaščičarni Štekar v Hočah. Dvorana bo v nedeljo zapolnjena do zadnjega kotička, pravijo organizatorji, saj je na voljo le še nekaj mest. Če bi bili tudi v radi del tega glasbenega spektakla pa morate rezervirati sedeže. To lahko storite s klicem na 070 772 260. Zagotovo bo to tudi glasbeni rekord, saj toliko nastopajočih še ni bilo na nobeni TV oddaji!

Organizatorji so na posebno obletnico povabili tudi župane občin, kjer je TV oddaja letos gostovala, posebnega priznanja pa bo deležna občina Ormož, saj je prav v tej občini TV oddaja Polka in majolka v osemnajstih letih največkrat gostovala. Vabilu se je odzval tudi Evropski poslanec Branko Grims, pa poslanka DZ RS Karmen Furman in poslanec DZ RS Andrej Kosi.

The post To nedeljo, bo v Hočah potekal pravi maraton slovenske glasbe. Vabljeni brez vstopnine appeared first on e-Maribor.

Črešnjevec pri Slovenski Bistrici je znan po zgodovinskih ostankih, kot so rimski nagrobniki, ki so del lokalne cerkve in taborskega obzidja. Na pokopališču je tudi grob Jožeta Pučnika, pomembnega slovenskega politika in domoljuba. V Črešnjevcu pa radi tudi pojejo. Njihovo Društvo delovnih invalidov (DDI) Črešnjevec je zelo aktivno.

V nedeljo, 6. aprila se je v Črešnjevcu pelo. odmevale so lepe domače melodije, odmevala je domača glasba. In da je ta glasba še kako zasidrana v srca domačinov smo spoznali tudi mi, ko smo obiskali to prireditev, saj je dvorana pokala po šivih. Skoraj ni bilo domačina, ki se nebi udeležil te prireditve. 17 let pevskega udejstvovanja DDI Črešnjevec in 30-letnica obstoja tega društva je ljudem dajalo še poseben zagon.

Pevska skupina DDI Črešnjevec, ki je nastopala pod vodstvom karizmatične Brigite Hren, je pripravila res poseben in z domačo glasbo napolnjen koncert z naslovom Skupaj v melodijah. Naslov prireditve  je nosil globok pomen – združevanje generacij in glasbenih okusov v eno samo srčno doživetje. Skupina, ki s povprečno starostjo članov okoli 69 let so dokazali, da leta niso ovira za sodobnost, saj so nam postregli z bogatim repertoarjem. Poleg ljudskih pesmi so zazvenele ponarodele pesmi, katere je zapelo tudi občinstvo v dvorani. Pristop članov DDI k petju, je v ospredje postavljajo veselje, izkušnje, kjer so izlili tudi svojo dušo in ganili so vsakega poslušalca v dvorani. Program je povezovala Suzana Mally.

Tako veselo je bilo včeraj v Črešnjevcu, rojstnem kraju očeta slovenske države Jožeta Pučnika pic.twitter.com/JeNa18aRIO

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 7, 2025

Celotni koncert si lahko ogledate povezavi TUKAJ!

The post V Črešnjevcu so v nedeljo odmevale lepe melodije appeared first on e-Maribor.

Danes, v torek, 1. aprila (to, ni šala), ko praznuje 49. rojstni dan, pa se je novega podviga lotil Robert Goter, svetovni prvak v igranju diatonične harmonike.

Robert Goter je ime, ki ga ljubitelji slovenske narodno-zabavne glasbe zagotovo dobro poznajo. Leta 1993 je osvojil srebrno plaketo Ljubečne, v naslednjih 2 letih osvojil pa še 2 zlati. Leta 1994 je postal tudi zmagovalec Ljubečne po izboru občinstva. Leta 1997 je zmagal v oddaji Po domače na RTV SLO. Goter je takrat za prvo nagrado dobil novo harmoniko znamke Rutar. V istem letu je osvojil še 1. mesto na evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo v Attimisu. Leta 1999 se je prijavil na svetovno prvenstvo, ki se je odvijalo v mestu Monsano pri Anconi v Italiji in osvojil naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko.

Danes pa je za Goterja prav poseben dan. V Vili Bianci v Velenju je začel lov na Guinnessov rekord v najdaljšem neprekinjenem igranju harmonike. Za nov rekord bo moral igrati več kot 80 ur, 53 minut in 28 sekund, kar pomeni do petka zvečer. Dogodek je tudi dobrodelne narave.

Rekord Christelle de Franceschi je bil 75 ur, 26 minut in osem sekund, a pred kratkim je bil potrjen njen še daljši rekord, ki znaša 80 ur, 53 minut in 28 sekund. In tega bo do petka poskušal preseči Goter.

Jutri bomo o tem tekmovanju tudi podrobneje poročali, predvsem pa bomo Goterja spremljali tudi pri njegovem igranju preko družbenega omrežja. Ali bo Goterju uspelo, pa bomo videli 3. aprila, ko zaključuje svoje igranje.

The post Za svoj rojstni dan bo skušal podreti Guinnesov rekord v igranju harmonike. Spremljajte ga v živo! appeared first on e-Maribor.