Po tem, ko so se v opoziciji že pripravljali na morebitne volitve v 8. volilni enoti Gornja Radgona in so levi mediji kar tekmovali v tem, koliko poslancev še sploh ostane Resnici, da zasedejo stolček v parlamentu namesto Mijiča, so pri Resnici sporočili, da bo mesto zasedla njihova poslanka iz Ptuja Martina Haring.

Levičarski mediji so vsi po vrsti kar tekmovali v tem, kdo vse je zavrnil ponudbo za poslanca v resnici po odstopu poslanca Borisa Mijiča. Za malo da niso obljubljali že novih volitev. A so danes pri Resnici sporočili, da v parlament prihaja magistrica poslovnih ved Martina Haring. kandidirala je v Volilnem okraju Ptuj 3. piše Siol.net.

Čeprav levi mediji Resnico hočejo prikazati, kot neko šibko stranko, saj so še vedno užaljeni, ker je Stevanovič Golobu dal košarico, pa se glede na zadnjo objavljeno javnomnenjsko raziskavo Mediane za POP TV, podpora Resnici vztrajno dviga.

The post Ugibanj je konec. Mijiča bo v parlamentu nadomestila Martina Haring appeared first on e-Maribor.

Očitno levičarska drhal, ki je včeraj motila govor predsednika vlade v Kopru na državni proslavi, ne prispeva k dobrem rezultatu levih strank opozicije. SDS je še povečala prednost, pred Svobodo, ki je iz meseca v mesec slabša.

SDS močno v vodstvu

Pri razmerju med podporniki političnih strank ostaja razmerje med političnima blokoma podobno, kot kaže trenutna sestava državnega zbora, razlike se dogajajo znotraj desnega in levega bloka. Meritev je izvedel Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (RC IJEK).

SDS bi po tej raziskavi dosegla 24.7%, Svoboda zaostaja za kar 5 odstotnih točk., volilo bi jo le 19% ljudi. Izenačena sta stranka SD in trojček okoli Nove Slovenije,  bi dosegli. Levica bi dobila 8.8%, V parlament bi se uvrstili stranki Resnica in Demokrati z 4.4%.

Če bi deleže podpore prelili v poslanske mandate, bi jih vladajoča koalicija in Resnica dobili 46, opozicijske stranke pa 42.

Vir: RC IJEK, oktober 2026

Interventni zakon bi uspel

Tudi Interventni zakon bi prestal glasovanje. Podpiralo naj bi ga 55.8%, proti bi glasovalo 28.3%. Neopredeljanih je 14.9%

Največ podpore v tem zakonu uživajo določbe o nižjem DDV na elektriko in energente za ogrevanje (87,1-odstotkov ZA), nižja obdavčitev oddajanja stanovanja mladim in družinam (85,9 odstotkov ZA) ter nižji DDV na osnovna živila – 83,4-odstotna podpora. Največ nasprotnikov ima t.i. socialna kapica pri 7.500 evrih. Toda tudi pri tem glede na raziskavo delež podpornikov tega ukrepa (52,3 odstotka) zelo presega delež nasprotnikov (30,7 odstotka).

The post Če bi bile danes volitve bi močno zmagala SDS. Tudi interventni zakon bi uspel. appeared first on e-Maribor.

V Prapročah pri Temenici v občini Ivančna Gorica je potekal 23. volilni kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), na katerem so člani izvolili novo vodstvo za naslednji dve leti. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Luka Simonič, ki je ob ponovni izvolitvi poudaril pomen zaupanja, skupnega dela in nadaljnje krepitve organizacije.

Slovenska demokratska mladina, podmladek Slovenske demokratske stranke (SDS), je na 23. volilnem kongresu izbrala vodstvo, ki bo organizacijo vodilo v prihodnjem dvoletnem obdobju. Za predsednika SDM je bil ponovno izvoljen mariborski poslanec Luka Simonič. Ponovna izvolitev Simoniča pomeni nadaljevanje njegovega vodenja mladinske organizacije. Ob tej priložnosti so mu člani in podporniki čestitali ter izrazili pričakovanje, da bo SDM tudi v prihodnje povezovala mlade po Sloveniji in spodbujala njihovo sodelovanje v javnem in političnem življenju.

Kongresa se je udeležil tudi predsednik vlade in Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je izrazil pomen mladih v največji politični stranki in sodelovanju pri ustvarjanju mladostne politične klime v Sloveniji. Na kongresu so bili prisotni tudi nekateri poslanci, Maruša Babnik, Žan Mahnič, Andrej Kosi,  Anja Bah Žibert in Evropski poslanec Branko Grims.

Kongres SDM, slika SDM

Luka Simonič je po ponovni izvolitvi poudaril, da mu zaupanje članov pomeni veliko čast, hkrati pa tudi odgovornost, ki jo sprejema s ponosom. Ob tem se je zahvalil članom, prostovoljcem in celotni ekipi za njihovo delo, energijo ter vztrajnost. Kot enega pomembnih dosežkov dosedanjega obdobja je izpostavil krepitev organizacije, povezovanje mladih po vsej Sloveniji in več kot početverjeno članstvo. SDM je največja politična skupina mladih v Sloveniji.

The post Luka Simonič, stari, novi predsednik Slovenske demokratske mladine! appeared first on e-Maribor.

Si želimo predsednico države, ki lastni državi dela sramoto? Očitno, bomo nedržavniško obnašanje Nataše Pirc Musar prenašali nekaj manj, kot leto dni, torej do naslednjih predsedniških volitev. 

Le dva dni pred državno proslavo ob dnevu suverenosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se dogodka ne bo udeležila. Najvišja predstavnica države torej ne bo prišla na eno najbolj pomembnih in državnih proslav v zgodovini države. Večje sramote Sloveniji ni naredil še nihče na takem položaju.

Sramotna poteza predsednice države! https://t.co/QTIzeT1qBb

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 23, 2026

Slovenija bo v nedeljo, 25. oktobra, praznovala dan suverenosti, vendar bo letošnja državna proslava minila brez predsednice republike Nataše Pirc Musar. Ta je danes sporočila, da se zaradi nestrinjanja s potezami vlade slovesnosti v Kopru ne bo udeležila. “Ne želim si novih delitev, toda preprosto ne morem nadeti plašnic in tiho sedeti na proslavi,” je poudarila. Očitno užaljena, ker bo na proslavi lahko le sedela in ploskala in ne bo videl rdeče zvezde?

Predsednik vlade Janez Janša je že pred predsedničino izjavo na družbenem omrežju X ostro komentiral levičarske zaplete glede proslave. Zapisal je, da so na proslavi dobrodošli vsi, vendar brez simbolov agresorja. 

Vsi so dobrodošli, a brez simbolov agresorja.
Na državni proslavi ob Dnevu suverenosti in ob 35. obletnici dneva, ko je bila Slovenija osvobojena zadnjega vojaka agresorske JLA bomo prisotni vsi, ki jim je bila Slovenija intimna opcija v času osamosvojitve in jim je to še danes.

Manjkali pa bodo očitno tisti, ki jim simbol na kapi in zastavi nekdanjega agresorja tudi po 35 letih pomeni več kot samostojna Slovenija.

Manjkali bodo tisti, ki so ukinili muzej slovenske osamosvojitve ali ob tem molčali, hkrati pa so sredi prestolnice postavili spomenik celo nekaterim med agresorji, ki so s poraženo jugo vojsko odšli iz Kopra oktobra 1991. Vse je jasno in vse bo slej ko prej prišlo na svoje mesto.

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 23, 2026

Tisti z miselnostjo iz leta 1945 ob taki proslavi lahko ostanejo torej doma. Predsednica tudi. Ji vsaj ne bodo Slovenci in Slovenke žvižgali ob neumnostih ki bi jih izrekla. 

The post Kaj se ji dogaja v glavi? Predsednice države odpovedala obisk na pomembni državni proslavi. appeared first on e-Maribor.

Lena Grgurevič se je skoraj razpočila, od dejstvu, da je Državni zbor odrekel podporo višjemu sodniku Borisu Gabrijelu Hrovatu za imenovanje na položaj vrhovnega sodnika. 

Neverjetno, a resnično. Državni zbor je zavrnil imenovanje višjega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata za imenovanje na položaj vrhovnega sodnika. Gabrijel Horvat je namreč tisti član sodnega senata na višjem sodišču v Ljubljani, ki je nameraval marca 2022 novinarja Bojana Požarja, lastnika in urednika portala pozareport, nezakonito spraviti za zapahe.

Šlo je za postopek kazenske tožbe zoper Požarja s strani Saša Todorovića in Uroša Hakla, nekdanjih lastnikov časnika Večer, ki sta novinarju zaradi članka o njima očitala žaljivo obdolžitev. Na prvi stopnji je bil novinar oproščen (kasneje tudi pravnomočno), tožnika pa sta se pritožila na ljubljansko višje sodišče. Senat višjih sodnikov v sestavi Gabrijela Hrovata, Igorja Mokorela in Katarine Turk Lukan je za eno od obravnav, kjer udeležba novinarja ni bila obvezna (!), odredil prisilno privedbo, češ da Požar neutemeljeno ni prišel na prejšnjo obravnavo, na kateri prav tako niti ni bil dolžan biti. Piše portal info360.si.

Koalicija skupaj s poslanci Resnice torej ni podprla imenovanja kandidata za vrhovnega sodnika, saj očitno ni bila prepričana, da je primeren za to funkcijo. Precej bolj kot sama vsebina odločitve pa je pozornost pritegnil nastop, nikogar drugega, kot mariborske poslanke Lene Grgurevič. Namesto umirjene in argumentirane razprave smo bili ponovno priča ostremu političnemu obračunavanju, polnemu očitkov in neokusnih pripomb. Grgurevič je koaliciji očitala, da je skrajna desnica ter da z odločitvijo ruši pravni red Republike Slovenije, spodkopava sodstvo in državno tožilstvo.

Ko zmanjka prepričljivih argumentov, se razprava Lene Grgurevič spremeni v niz ostrih očitkov. In prav to je bil vtis, ki ga je pustil tokratni nastop mariborske poslanke.

Očitno je mariborska poslanka v državnem zboru zato, da vnaša nemir in da pljuva po koaliciji, ni pa v državnem zboru zato, da bi naredila kaj dobrega za mesto, katero jo je izvolilo.  V demokratičnem parlamentu glasovanje proti ni rušenje pravne države. Je del političnega procesa. A Lena Grgurevič tega ne razume, razen takrat, ko je v koaliciji.

The post DZ zavrnili soglasje za vrhovnega sodnika, Lena Grgurevič pa se je skoraj razpočila (video) appeared first on e-Maribor.

Izvršilni odbor stranke Resnica je poslanca Borisa Mijiča izključil iz stranke in pozval k odstopu, Mijič pa je podal odstopno izjavo s funkcije poslanca.

The post Boris Mijič ni več član Resnice, zapušča tudi poslansko mesto. appeared first on e-Maribor.

Mojca Pašek Šetinc je na kongresu stranke “Ljubljana smo vsi” sporočila, da izstopa iz stranke SD in se pridružuje novoustanovljeni stranki Antona Ropa.

Pravzaprav  Mojco Pašek Šetinc ne bo nihče pogrešal. Se pa, po tem, ko je propadla kot poslanka, očitno spet vrača v politiko. Tokrat bi se rada “šopirila” po Ljubljani. Pridružuje se namreč novoustanovljeni stranki Antona Ropa “Ljubljana smo vsi!” Piše Siol.net.

Leta 2022 zapustila novinarske vode in se podala v politične. Sprva se je priključila stranki Gibanje Svoboda, iz katere je bila izključena 24. oktobra 2023. Dve leti kasneje, septembra 2025 se je priključila poslanski skupini SD, zdaj pa je iz nje izstopila in se priključila stranki Ljubljana smo vsi, ki jo 23. septembra ustanovil Anton Rop.

Sama očitno ne ve, kaj bi rada. Pravi, da je njen glas za dr. Ropa v Ljubljani prispeva k nedrobljenju levih in levosredinskih glasov v Ljubljani. Pa naj to razume, kdor more?

The post Pašek Šetinc očitno ne ve kaj bi rada. Najprej je zapustila Svobodo, sedaj še SD in šla k Ropu appeared first on e-Maribor.

Težko je razumeti, da pri tako pomembni temi med poslanci ni bilo enotnosti. Poslanci Državnega zbora (DZ) so sicer podprli zakon, ki ureja pomoč otrokom z redkimi boleznimi, a sramota. 5 poslancev DZ je glasovalo proti.

Družine, ki se vsak dan borijo za svoje otroke, si zaslužijo več kot pa sistem, v katerem morajo pomoč iskati z zbiranjem zamaškov in dobrodelnimi akcijami. In to so včeraj v DZ tudi dobile. Končno bo država poskrbela za otroke s posebnimi potrebami. Redke bolezni so pogosto zahtevne za diagnosticiranje in zdravljenje. Pri nekaterih otrocih lahko napredovanje bolezni hitro poslabša zdravstveno stanje, zato je pravočasen dostop do ustrezne terapije izjemno pomemben.

Sodobna medicina, predvsem na področju genskih in celičnih terapij, prinaša nove možnosti zdravljenja. Toda takšne terapije so lahko zelo drage. Posamezno zdravljenje lahko stane dva, tri ali celo več milijonov evrov, kar za družine predstavlja finančno breme, ki ga same ne morejo prevzeti. Novi zakon zato predvideva poseben javni sklad, ki bo omogočal financiranje zdravljenja v izjemnih primerih, ko običajne možnosti financiranja ne zagotavljajo dostopa do ustrezne terapije.

Kljub veselemu dnevu za Slovenijo, ko bodo lahko naši otroci z redkimi boleznimi deležni terapij v tujini, ne da bi se morali njihovi starši zanašati na dobrodelnost dobrih ljudi in zbiranje zamaškov, saj bo za to poskrbela država, je bilo kar pet poslancev Državnega zbora proti sprejetju zakona.

Včeraj smo v parlamentu glasovali o zakonu, ki ureja pomoč otrokom z redkimi boleznimi.

Težko je razumeti, da pri tako pomembni temi med poslanci ni bilo enotnosti. Družine, ki se vsak dan borijo za svoje otroke, si zaslužijo več kot pa sistem, v katerem morajo pomoč iskati z… pic.twitter.com/eYRphANH3i

— Luka Simonič (@luka_simonic) October 1, 2026

To so poslanci Levice Tina Brecelj, Nataša Sukič, Vladimir Šega in Asta Vrečko ter poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak. Zapomnite si ta imena! Naslednjič, ko vas bodo pred volitvami prepričevali, kako dobri so in koliko dobrega naredijo za ljudi, se spomnite tudi njihovega glasu pri tem zakonu.

Sramota!

The post Sramota! Teh 5 poslancev je glasovalo proti zakonu, ki ureja pomoč otrokom z redkimi boleznimi. appeared first on e-Maribor.

Ne samo na terenu, med ljudmi, SDS se krepi tudi med anketami. Stranka SDS je glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je za POP TV opravil Inštitut Mediana, prejela rekordno podporo volivcev po marčevskih parlamentarnih volitvah.

Volivci so stranki SDS v tokratni anketi namenili 30,3 odstotka glasov, kar je največ po volitvah. V primerjavi z zadnjo Medianino anketo za Delo z dne 14. 9. 2026 se jim je podpora povišala za 1,2 odstotne točke. Gibanje Svoboda bi tokrat volilo 26 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je znova NSi, ki so ji izmerili devetodstotno podporo, kar je 0,9 odstotne točke manj kot v zadnji anketi Mediane za Delo. Hanovi stranki SD se je podpora zmanjšala za eno odstotno točko, tokrat bi jih volilo 8,7 odstotka volivcev.

V državni zbor bi se glede na podatke uspelo uvrstiti še Levici s 7,8 odstotka in Demokratom Anžeta Logarja s 5,4 odstotka.  Anketa je  bila narejena pred afero levice o uporabi prepovedanih drog. Resni.ca Zorana Stevanovića bi prejela 3.7%. Prerod Vladimirja Prebiliča pa je potonil. Volivci so jim namenili 1,4 odstotka glasov.

The post Javno mnenje. SDS krepi vodstvo, visoko tudi Nova Slovenija. Prerod potonil! appeared first on e-Maribor.

Kaj mora po glavi rojiti Robertu golobu, ki se je štiri leta bahal na čelu slovenske vlade, po volitvah pa popolnoma pogorel? Očitno misli, da lahko s sovražno retoriko lahko prepriča svoje volivce?

Kaj reči o nekdanjem predsedniku vlade Robertu Golobu, ki niti pet mesecev po volitvah še ni dojel, da je gladko izgubil letošnje parlamentarne volitve. Izgubil je skoraj 80.000 volivcev, v primerjavi z letom 2022, pa tudi zavezniki v drugih strankah so se mu odrekli. Tako je izgubil NSi, Demokrate in Resnico, katere je snubil, da pridejo z njim. In tega ne more pozabiti. Prav tako je njegova žaljiva retorika ni vredna predsednika katerekoli politične stranke.

V času njegove vlade je bilo narejenega veliko slabega, predvsem z uvajanjem novih in novih davkov. Zaznamovali so jo dolgotrajen spor z zdravniki, najdlje trajajoča stavka v zgodovini Slovenije, dolge čakalne dobe v zdravstvu in neuspešno uresničevanje napovedanih reform. Kritike so spremljale tudi spremembe na področju omrežnin in vprašanja glede vladne medijske zakonodaje.

Dodatne polemike je sprožila afera Bobnar, povezana z Golobovimi pritiski in domnevnim »čiščenjem janšistov« v policiji. Afera je izbruhnila konec leta 2022, znova pa močno odmevala oktobra 2023. Tu je še afera Karigador, povezana z Golobovimi obiski pri podjetniku Tomažu Subotiču, da o obljubah o gradnji 100 montažnih hiš na mesec po največjih poplavah v zgodovini Slovenije niti ne govorimo. Afer, prelomljenih obljub in domnevno negospodarnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja je bilo toliko, da bi lahko o njih pisali še zelo dolgo.

A nekdanji predsednik vlade Robert Golob še vedno meni, da je bil najboljši. Na včerajšnjem pikniku stranke Svoboda, ki se ga je udeležilo nekaj sto članov, je zbrane pozval tudi k udeležbi na oktobrskih referendumih, »na katerih naj se izrečejo proti prevarantom, lažnivcem, goljufom in izdajalcem«. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so prispevali podpise za referendum »proti razkroju države«.

Če pa na njegov poziv pogledamo s politično nevtralnega zornega kota in se spomnimo vseh afer, ki so zaznamovale prejšnjo vlado, se lahko vprašamo: Ali niso bili prav lažnivci, goljufi in izdajalci, tisti, ki so 4 leta vodili prejšnjo vlado?

The post Golob koalicijo označil za prevarante, lažnivce in goljufe. Ni pa pometel pred svojim pragom. appeared first on e-Maribor.