V majhni občini so osebne in poslovne povezave pogosto tesnejše kot v velikih mestih. Zato še bolj čudi zanimivo prepletanje funkcij. V Majšpeku se prepletata dve nenavadni hierarhiji: “kdo je nad kom in kdo odloča o občinskem denarju?”

V Majšperku se kaže precej nenavadna situacija, v kateri se prepletata dve različni hierarhiji. Na eni strani je župan Sašo Kodrič, ki je kot neprofesionalni župan zaposlen v podjetju Čisto mesto Ptuj, kjer je eden od direktorjev Kristijan Lovrenčič. Prav Lovrenčič pa je hkrati občinski svetnik Občine Majšperk in predsednik Gasilske zveze Majšperk. Na lokalnih volitvah leta 2022 je bil v občinski svet izvoljen na listi Slovenske ljudske stranke.

Če nekoliko poenostavimo: župan je v svoji redni službi, ki jo opravlja poleg funkcije neprofesionalnega župana, podrejen Lovrenčiču. Na občinski ravni pa se razmerje obrne – Lovrenčič je kot občinski svetnik podrejen županu. Pri tem je zanimiv tudi finančni vidik. Podjetje Čisto mesto Ptuj namreč posluje z Občino Majšperk. Po podatkih ERAR je podjetje v času županovanja Saša Kodriča od občine prejelo 2.137.034,67 evra.

Gre za pomemben znesek, zato se ob vseh omenjenih povezavah postavlja vprašanje, kako so v občini urejene varovalke pri odločanju o javnem denarju in pogodbah. Seveda sama poslovna in osebna povezanost še ne pomeni nepravilnosti. Toda vprašanje je, ali se občinski svetnik Lovrenčič izloči iz odločanja takrat, ko občinski svet obravnava sredstva, pogodbe ali investicije?

Tudi gasilci povezani z občinskim denarjem in prepletanjem funkcij

A prepletanje med županom in njegovim šefom v službi Kristijanom Lovrenčičem se tu še ne ustavi. Lovrenčič ima v Majšperku še eno pomembno funkcijo. Je namreč predsednik Gasilske zveze Majšperk, ki je pri svojem delovanju odvisna predvsem od sredstev občinskega proračuna. Letos so na Občini Majšperk podpisali tudi pogodbo o izvajanju gasilske javne službe. Pogodbo sta tako, med drugim podpisala župan Sašo Kodrič in predsednik Gasilske zveze Majšperk Kristijan Lovrenčič – torej človeka, ki sta hkrati sodelavca v podjetju Čisto mesto Ptuj.

Pri tem se odpira vprašanje, kako so v takšnih primerih zagotovljeni transparentnost, nepristranskost in preprečevanje morebitnega nasprotja interesov. Po podatkih ERAR je Gasilska zveza Majšperk v času županovanja Saša Kodriča prejela 173.706,71 evra. Še posebej izstopa letošnje financiranje PGD Stoperce, ki je po podatkih ERAR v letu 2026 prejelo že 109.175,35 evra. Res da PGD Stoperce praznuje jubilej 90 let obstoja, a kot nam znajo povedati člani drugih gasilskih društev, denar ni vedno transparentno in enakomerno porazdeljen.

Občina gasilce seveda potrebuje, saj prostovoljna gasilska društva opravljajo pomembno javno službo in so nepogrešljiva ob požarih, naravnih nesrečah, prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih. V Občini Majšperk deluje pet prostovoljnih gasilskih društev, ki so vključena v Gasilsko zvezo Majšperk. Prav zato je občinsko financiranje gasilstva razumljivo in potrebno. Vprašanje pa ni, zakaj občina financira gasilce, temveč kako se odloča o višini sredstev, investicijah in pogodbah. Mogoče kar na “šihtu” na Ptuju?

Celotna zgodba je zato zanimiva predvsem zaradi nenavadnega prepleta funkcij. V službi je tako župan podrejen direktorju, ki je hkrati občinski svetnik. Na občini pa je isti direktor kot občinski svetnik podrejen županu. Obenem je ta isti človek še predsednik gasilske zveze, ki jo občina financira.

Ko se konča občina in začne služba, se zamenja tudi hierarhija?

The post Narobe svet. Ko je župan v svoji službi podrejen direktorju, na občini pa se situacija zamenja? appeared first on e-Maribor.

Oddaja Marcel je izgubila skoraj 20 tisoč gledalcev in je najslabše gledana oddaja. Kljub hudim pritiskom vodstva, še pod Golobovo diktaturo, da bi se poslovila, pa Tarča ostaja najbolj gledana informativna oddaja javnega zavoda. 

Uprava RTV Slovenija na čelu z Natalijo Gorščak, kljub temu da veliko večino prihodkov prejmejo iz javnih virov (lani 128 milijonov od skupaj 158 milijonov evrov) nenehno tarna, da jim primanjkuje denarja, in kaže s prstom na Janševo vlado. Gorščak se pri tem hvali, da gledanost TV Slovenija raste, pa je temu res tako?

Kot so zapisali na portalu info360 oddaji Marcel, katere voditelj je Marcel Štefančič, gledanost vztrajno pada. Če analiziramo kategorijo vseh gledalcev, (starih več kot štiri leta) je bila gledanost (rating) v lanskem letu zgolj 4,5 – odstotna, leto pred tem je bila 5,2 – odstotna. Pri deležu so padli za dve odstotni točki – na 10 odstotkov. To pomeni, da je le desetina gledalcev v času oddaje Marcel pred televizijskimi ekrani gledala to oddajo. Že tako nizka gledanost v letu 2024 (2,1 odstotka) se je lani še znižala na 1,7 odstotka. Padel je tudi delež, in sicer iz sedmih na pet odstotkov.

Osrednjo informativno oddajo Dnevnik je v letu 2025 gledalo zgolj 2,2 odstotka gledalcev v ciljni skupini, ki so bili v času oddaje pred televizijskimi zasloni. Kar je za TV Slovenija prava sramota.

Tarča je v bistvu edina od informativnih oddaj na TV Slovenija, ki je med informativnimi oddajami dosegla tri odstotke gledanosti (3,1). Je pa skupina v starosti od 18 do 49 let starosti, do TV Slovenija najbolj zadržana, saj gledanost mladih vztrajno upada. 

O kakšni dobri gledanosti se torej hvali Natalija Gorščak?

The post Oddaja Marcel z najnižjo gledanostjo, mladih pa program RTV sploh ne zanima? appeared first on e-Maribor.

Nova Janševa vlada v Sloveniji je očitno trn v peti vsem levičarskim medijem. Kako tudi ne, saj ni več umetnega nabijanja o “najboljšem” predsedniku vlade, Golobu. Prišla je nova realnost. Zato ne čudi, da želijo predstavniki češkega lastnika POP TV govoriti s predsednikom vlade.

Ne, tokrat ni politika tista, ki išče medije. Po informacijah portala Zanima.me naj bi bilo ravno obratno – predstavniki češkega lastnika POP TV si želijo neposrednega sestanka z novim predsednikom vlade. Kaj je v ozadju? Zanimiva informacija, ki odpira precej vprašanj, prihaja iz parlamentarnih hodnikov. Kot razkriva portal Zanima.me, naj bi si predstavniki češkega lastnika komercialne televizije POP TV prizadevali za neposreden sestanek z novim predsednikom vlade Janezom Janšo?

In da ne bo pomote: sestanek naj bi želeli predstavniki lastnika POP TV in ne predsednik vlade.To je pomembna podrobnost, saj se v delu slovenskega medijskega prostora pogosto ustvarja vtis, da politika išče naklonjenost medijev oziroma da si želi srečanj z njihovimi predstavniki. Tokrat naj bi bila zgodba obrnjena na glavo. Po informacijah Zanima.me, ki naj bi jih neuradno potrdilo več virov s parlamentarnih hodnikov, naj bi si predstavniki tujega lastnika prizadevali za neposreden stik z novim premierjem.

Prav tukaj se zgodba začne zapletati. POP TV namreč ni samostojna slovenska medijska zgodba. Njegov slovenski izdajatelj Pro Plus je del medijske skupine Central European Media Enterprises (CME). Ta pa je v lasti češke investicijske skupine PPF Group. Gre torej za precejšnjo lastniško vertikalo, na vrhu katere je eden največjih investicijskih holdingov v srednji Evropi.

Po neuradnih informacijah naj bi se v ozadju pogovorov pojavljala tudi vprašanja prihodnjih kadrovskih potez na POP TV. Če informacije držijo, se zato postavlja povsem legitimno vprašanje: kaj konkretno želijo predstavniki češkega lastnika od novega slovenskega predsednika vlade Janeza Janše? In še pomembneje – zakaj je srečanje zanj tako pomembno, da si ga želijo sami?

POP TV je eden najvplivnejših slovenskih televizijskih medijev. Njegove informativne oddaje dosegajo velik del slovenskega občinstva, zato ni nepomembno, kdo vodi televizijo, kakšna je njena uredniška politika in kdo sprejema ključne kadrovske odločitve. Prav zato so informacije o morebitnih kadrovskih spremembah in neposrednih stikih z vrhom slovenske politike še toliko bolj zanimive.

Na vprašanje kdo je torej koga poklical? Kaj želijo Čehi? In predvsem – kaj se dogaja v ozadju POP TV, bo očitno treba še počakati. A če so informacije iz parlamentarnih hodnikov točne, bo srečanje, ko oziroma če bo do njega prišlo, zagotovo vredno pozornega spremljanja. V ozadju zgodbe je celotna lastniška vertikala POP TV: njegov slovenski izdajatelj Pro Plus je del medijske skupine Central European Media Enterprises (CME), ta pa je v lasti češke investicijske skupine PPF Group – in prav do predstavnikov tujega lastnika naj bi segali pogovori o prihodnjih kadrovskih potezah na POP TV.

The post Jim teče voda v grlo? Zakaj želijo lastniki POP TV neposreden sestanek s predsednikom vlade? appeared first on e-Maribor.

Predsednica države ni kar tako. V svojem kabinetu ima kar deset raznih svetovalcev za različna področja. Seveda jih je večina na levem političnem polu. Pa predsednica res potrebuje toliko svetovalcev?

Predsednici države svetuje kar 7 ljudi. Damjan Bergant – svetovalec za zunanjo politiko, Tatjana Bobnar – svetovalka za človekovo varnost, mag. Nataša Dolenc – svetovalka za nacionalno varnost, Aleksej Skok – svetovalec za politične zadeve, prof. dr. Zlatko Šabič – svetovalec za mednarodne odnose, Vlasta Vivod – svetovalka za družbene dejavnosti, Nejc Šporin – svetovalec za šport in tiskovni predstavnik. Tu so še dr. Ula Tomaduz – šefinja kabineta, Jan Kovačič – generalni sekretar Urada predsednika republike, Igor Mervič – posebni predstavnik predsednice za gospodarske zadeve

Očitno pa razvpita Tatjana Bobnar, Nataši Pirc Musar ni svetovala, da mora biti v avtu pripeta in mag. Nataša Dolenc, predsednici ni svetovala naj na zabave s seboj ne vlači še svoje ruske prijateljice.

Kot piše portal Na dlani, pa deseterica najzvestejših ljudi še zdaleč ne predstavlja vseh zaposlenih v predsedniškem uradu. Po podatkih za leto 2025 je bilo v Uradu predsednika Republike Slovenije povprečno kar 45 zaposlenih. Poleg svetovalcev in vodilnih tako za delovanje urada skrbi še približno 35 drugih zaposlenih.

Ob tem pa se je, ob vrsti afer potrebno vprašati, ali svetovalci dobro opravljajo svoje delo, ali pa jih predsednica države enostavno ne posluša?

The post Zakaj predsednica države potrebuje kar sedem svetovalcev? appeared first on e-Maribor.

Luka Mesec, je, ne boste verjeli delal. Čeprav je bil v času Golobove vlade edini minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki nima niti minute delovne dobe v proizvodnji. Sam se je pobahal, da je sosedu pomagal pri selitvi. In zanimivo, FURS ga ni oglobil.

Luka Mesec je na družbenih omrežjih objavil fotografije, na katerih pomaga pri selitvi oziroma urejanju pohištva. Na eni od fotografij z vrtalnikom sestavlja oziroma pritrjuje omarico, na drugi pa skupaj z moškim nosi večji kos pohištva. Ob fotografijah je zapisal: »Ko sosed potrebuje pomoč.« O njegovi hvali so poročali tudi drugi mediji.

Prizor bi bil sicer povsem običajen. Sosed potrebuje pomoč, drugi sosed priskoči na pomoč. Tako je bilo v Sloveniji desetletja. A ob Mesčevih fotografijah se postavlja zanimivo vprašanje: kje je meja med sosedsko pomočjo in delom na črno? Še posebej zato, ker je prav FURS, v času vlade Roberta Goloba, ko je bil ravno Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi brezplačne pomoči oglobil upokojenca Branka Lukačiča. Ta je slabovidnemu prijatelju pomagal pri pleskanju napušča. Za pomoč ni prejel plačila, kljub temu pa mu je FURS izdal 1.000 evrov globe.

Mesec  je v politiki velik del kariere govoril o položaju delavcev, pravicah zaposlenih in socialni pravičnosti. Hkrati pa zdaj javno pokaže, kako sam pomaga pri fizičnem delu. Vse lepo in prav. Mora dvigniti svoj ego, saj kandidira za ljubljanskega župana in ne kaže mu najboljše. In tu je zanimiva primerjava. Branko Lukačič ni bil nikoli minister, je preprosti človek s pokojnino, s katero se komaj preživlja in je za svojo brezplačno pomoč skoraj slepemu prijatelju najprej dobil 1.000 evrov globe. Mesec ki je svojo pomoč sosedu, celo sam javno dokumentiral in se javno hvalil, ter dobil 2000 všečkov in napihnjeno reklamo, brez kakšnega obiska FURSA. In prav tu, bi bilo zanimivo slišati FURS, kje je meja med pomočjo in delom na črno!

The post Je Luka Mesec delal na črno? FURS ga še ni obiskal! appeared first on e-Maribor.

Ene najbolj pričakovanih jesenskih oddaj na Pop TV ne bo na sporedu, čeprav jo je televizijska hiša vse od pomladi intenzivno oglaševala kot eno od osrednjih jesenskih vsebin. 

Kot so zapisali na portalu Slovenske novice letos jeseni šova Slovenija ima talent ne bo. Zakaj ne ve nihče. baje je tako odločitev sprejela izvršna direktorica družbe Pro Plus, Stella Litou, Kaj točno je sprožilo tako ukrepanje, ni znano, posledica pa je, da je bila celotna sezona izbrisana iz jesenske programske sheme programa na POP TV.

Največ pozornosti je vzbudila žirantska zasedba: Borut Pahor, Alya, Nuška Drašček in Lado Bizovičar. Novost je tudi voditeljski par. Dolgoletnega voditelja Petra Polesa sta zamenjala Sašo Stare in Melani Mekicar, ki je kot tekmovalka v oddaji nastopila že pred 13 leti.

Lahko torej le ugibamo, zakaj letos na sporedu ne bo oddaje. Morebiti pa se bo za nov mandat naslednje leto, za predsednika države potegoval ponovno Borut Pahor in bo v naslednjem letu še kako potreboval reklamo?

The post Kaj se dogaja na POP TV? Šova “Slovenija ima telent” jeseni ne bo? appeared first on e-Maribor.

Na torkovi  izredni seji DZ je prišlo do precej ostrega besednega obračuna med poslanko Svobode Leno Grgurevič in vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot. Poslanka Grgurević si je dovolila res preveč. najbolj pa je zanimivo to, da sta si skočili v lase dve Mariborski poslanki.

Na torkovi, 25. avgusta, izredni seji DZ je prišlo do precej ostrega besednega obračuna med poslanko Svobode Leno Grgurevič in vodjo poslanske skupine Resni.ca Katjo Kokot. Grgurevičeva je med razpravo večkrat posegala v dogajanje, Kokotova pa je zahtevala, naj predsedujoči Franc Križan Grgurevičevi izreče opomin zaradi žalitev in neprimernega načina komunikacije. (TUKAJ)

Ko se je Kokotova ponovno oglasila, ji je Grgurevičeva zabrusila: »Ali ste lahko tiho, Kokotova?«, nato pa še »Umirite se, Kokotova.« Križan je moral Grgurevičevo večkrat pozvati, naj se umiri in izbira besede.

Izpad Lene Grgurevič v minuti in 40 sekund!
To je sramota za parlament! pic.twitter.com/vE4rZZCovV

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 26, 2026

Na objavo našega videa na omrežju X, se je odzvala tudi poslanka Resnice Katja Kokot in zapisala:

»Mogoče pa sem ji všeč in se rajca na mene … ker ne vem, zakaj bi me tolikokrat omenila in cel govor posvetila meni. Ne vem, v tej stranki imajo čudne preference, ampak žal … sem že zasedena. Z moškim.«i  Kokotova je s tem očitno želela govoriti Grgurevićevi na, po njenem mnenju pretirano osredotočenost Grgurevičeve nanjo.

Mogoče pa sem ji všeč in se rajca na mene…ker ne vem zakaj bi me tolikokrat omenila in cel govor posvetila meni…ne vem, v tej stranki imajo čudne preference,ampak žal…sem že zasedena. Z moškim.

— Katja Kokot (@KokotKatja) August 26, 2026

The post Katja Kokot, zabrusila Leni Grgurević: “Ne rajcaj se na mene, sem že zasedena. Z moškim!” appeared first on e-Maribor.

Kripto trg se lahko spremeni v nekaj urah. Cene nihajo, prihajajo nove regulative, v sektor vstopajo velike finančne institucije, hkrati pa se pojavljajo nove priložnosti, tveganja in tudi prevare.

Za slovenskega bralca zato ni več dovolj, da informacije samo najde. Pomembno je, da jih dobi hitro, razumljivo in v kontekstu, ki je pomemben tudi za slovenski trg.

Prav to ponuja Kriptomagazin, slovenski spletni portal za vse, ki želijo bolje razumeti kriptovalute, blockchain in digitalne finance.

Namesto vsakodnevnega iskanja informacij po številnih tujih portalih lahko bralci na enem mestu spremljajo aktualne kripto novice, tržno dogajanje, izobraževalne vsebine, intervjuje in uporabna orodja ter se povezujejo s slovensko kripto skupnostjo.

Kripto novice po slovensko

Velik del informacij o kriptovalutah še vedno prihaja iz tujine. Toda globalni mediji pogosto ne obravnavajo vprašanj, ki so za slovenskega uporabnika najbolj relevantna.

Kriptomagazin globalno dogajanje spremlja s poudarkom na slovenskih uporabnikih ter pomembne informacije predstavlja jasno, pregledno in razumljivo.

Bralci lahko spremljajo dogajanje okoli Bitcoina, Ethereuma in drugih večjih kriptovalut, spremembe na borzah, institucionalne naložbe, regulativo, varnost ter širše premike na finančnih trgih.

Cilj ni zgolj poročati o tem, kaj se je zgodilo, temveč bralcu pomagati razumeti tudi, zakaj je določeno dogajanje pomembno.

Za začetnike in izkušene

Kriptomagazin ni namenjen le tistim, ki kripto trg spremljajo že več let.

Začetniki lahko najdejo jasne razlage osnovnih pojmov, praktične vodnike ter vsebine o varnosti, nakupu kriptovalut, denarnicah in uporabi borz.

Pomemben del portala predstavlja tudi kripto akademija, kjer so na enem mestu zbrane izobraževalne vsebine za vse, ki želijo svoje znanje nadgrajevati postopoma in bolje razumeti ključne pojme, tehnologije ter delovanje kripto trga.

Izkušenejši uporabniki lahko spremljajo tržne kazalnike, regulatorne spremembe, gibanje kripto trga in širše finančno dogajanje, ki lahko vpliva na digitalna sredstva.

Pomemben del vsebine predstavljajo tudi intervjuji s slovenskimi strokovnjaki, podjetniki in posamezniki iz kripto industrije, ki bralcem približajo svoje izkušnje, znanje in pogled na razvoj področja.

Več kot le novice

Kriptomagazin se razvija tudi v platformo z uporabnimi funkcijami za vsakodnevno spremljanje kripto trga.

Uporabnikom so na voljo različna orodja, pregledi tržnih podatkov, kripto grafi, preverjanje MiCA licenc in druge funkcije, ki omogočajo preprost in pregleden dostop do pomembnih informacij.

Cilj je na enem mestu združiti čim več uporabnih vsebin in funkcij ter uporabnikom omogočiti, da do ključnih informacij dostopajo brez preklapljanja med številnimi različnimi platformami.

Slovenski kripto forum

Kripto je področje, kjer se vprašanja pogosto pojavijo hitreje kot odgovori. Zato je del Kriptomagazina tudi kripto forum, namenjen povezovanju slovenske kripto skupnosti.

Dostop do foruma je po brezplačni registraciji brezplačen.

Uporabniki lahko odpirajo svoje teme, postavljajo vprašanja, odgovarjajo drugim članom ter izmenjujejo mnenja in izkušnje o kriptovalutah, borzah, davkih, tržnem dogajanju, varnosti in drugih aktualnih temah.

Forum je namenjen tako začetnikom kot izkušenim uporabnikom. Nekdo lahko išče odgovor na svoje prvo vprašanje o kriptovalutah, drugi deli izkušnjo z določeno borzo, tretji pa želi s skupnostjo preveriti svoje mnenje o aktualnem dogajanju.

Kriptomagazin tako ni več le prostor, kjer uporabniki spremljajo informacije, temveč tudi prostor, kjer lahko sodelujejo v razpravah, izmenjujejo znanje in se povezujejo z drugimi člani slovenske kripto skupnosti.

V času, ko so številne kripto razprave razpršene med tujimi forumi, družbenimi omrežji in zaprtimi skupinami, Kripto forum ponuja slovenski prostor za odprto izmenjavo vprašanj, pogledov in izkušenj.

Najpomembnejše tudi na e-pošto

Kripto trg ne čaka, večina ljudi pa nima časa, da bi vsak dan pregledovala deset različnih virov.

Zato se lahko bralci prijavijo tudi na brezplačne e-novice Kriptomagazina in najpomembnejše vsebine prejmejo neposredno v svoj e-poštni nabiralnik.

Tako lahko ostanejo na tekočem brez vsakodnevnega preverjanja številnih domačih in tujih portalov.

Slovenski prostor za kripto

Kriptovalute postajajo vse tesneje povezane s tradicionalnimi financami, evropsko regulativo in vsakodnevnimi finančnimi odločitvami. Hkrati je med množico informacij vse težje ločiti pomembne novice od ugibanj, površnih objav in vsebin, ustvarjenih predvsem zaradi pozornosti.

Prav zato postaja kakovosten slovenski vir informacij vse pomembnejši.

Kriptomagazin na enem mestu združuje aktualne novice, izobraževanje, uporabna orodja, kripto akademijo in slovensko kripto skupnost.

Za tiste, ki želijo kripto spremljati po slovensko, razumljivo in na enem mestu, je tako pomemben del informacij že precej bližje, kot se morda zdi.

The post Zakaj vse več Slovencev kripto novice spremlja prav na Kriptomagazinu appeared first on e-Maribor.

Občina Radenci ni kar tako. Je ena redkih občin, kjer popolnoma poskrbijo za prvošolčke, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Dobili bodo namreč šolske torbe z vsemi potrebnimi šolskimi potrebščinami. Država pa jim bo poklonila še slovenske zastave. 

Župan občine Radenci Roman Leljak se zaveda, da je začetek šolskega leta za družine pomemben trenutek, nakup šolske torbe in vseh potrebščin pa je za marsikatere starše tudi precejšen finančni zalogaj. Prav zato je občina tudi letos poskrbela za lepo gesto, s katero želi najmlajšim šolarjem polepšati začetek njihove šolske poti.

Občina Radenci bo namreč vse prvošolčke ob njihovem vstopu v šolske klopi obdarila s šolskimi torbami in potrebščinami, ki jih bodo potrebovali pri prvih korakih v svet šolskega znanja. Gre za simbolično, a toplo gesto, s katero želi občina otrokom in njihovim staršem pokazati, da je njihov prvi šolski dan nekaj posebnega.

V letošnjem šolskem letu bo prvi razred na območju občine Radenci začelo 43 otrok. Med njimi jih bo 22 obiskovalo Osnovno šolo Kajetana Koviča Radenci, še 21 otrok pa bo prvi razred začelo na Osnovni šoli Kapela.

»Želimo si, da bi bil prihod naših najmlajših v šolske klopi čim bolj prijeten in da bi otroci v svoj prvi šolski dan vstopili z nasmehom,« sporočajo iz občine.

Za prvošolčke po celi državi pa bo ob začetku šolskega leta poskrbela tudi država. Vsi bodo namreč prejeli od ministrstva za šolstvo še slovensko zastavo, s čimer bo njihov prvi šolski dan dobil tudi simbolen državni pečat.

Za otroke iz Radencev in Kapelebo tako začetek šolskega obdobja povezan ne le z novimi sošolci, učitelji in prvim šolskim zvoncem, temveč tudi z novo šolsko torbo, potrebščinami in občutkom, da je njihov pomemben korak v življenje šolarja opazila in podprla tudi njihova lokalna skupnost.

Izjemno lepa gesta!

The post Izjemna gesta župana Leljaka. Prvošolčki v občini Radenci z novimi šolski torbami in potrebščinami appeared first on e-Maribor.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v intervjuju za Siol.net spregovorila o vse slabšem finančnem položaju RTV Slovenija, porabi javnega denarja, ukinitvi RTV-prispevka ter spremembah medijske zakonodaje, ki jih napoveduje nova koalicija.

V intervjuju za Siol.net je Jelka Godec povedala nekaj pikrih na račun nacionalne televizije tudi v luči prihajajočega referenduma o RTV naročnini. Godčeva  meni, da mora biti poraba denarja na javnem zavodu, ki ga financirajo davkoplačevalci, popolnoma transparentna. Ob tem opozarja na vprašanja glede porabe dodatnih sredstev, ki so bila namenjena programom narodnih manjšin.

»Vsi javni zavodi, ki uporabljajo davkoplačevalski denar, morajo delovati transparentno. Tu ne sme biti debate,« je poudarila Godec. Kot pravi, se že nekaj časa pojavljajo vprašanja, ali se denar, ki je bil dodatno namenjen programom manjšin, res uporablja za ta namen ali pa se porablja za druge dejavnosti.

Na vprašanje o odnosu vodstva RTV do države in očitkih, da naj bi predsednik sveta RTV Goran Forbici zavračal podpis pogodb ter nasprotoval nadzoru nad porabo sredstev, je Godčeva odgovorila, da se »vojna ne sproža kar tako«. Ob tem pa je dodala, da se ji zdi, da so na RTV »v vojni sami s sabo«.

Po njenem mnenju pri porabi davkoplačevalskega denarja ne sme biti izgovorov. Državljani namreč plačujejo davke in RTV-prispevek, zato imajo po njenem pravico vedeti, za katere programe in druge dejavnosti javnega zavoda se njihov denar porablja.

Jelka Godec bi na referendumu glasovala za ukinitev RTV-prispevka

Glede referenduma o ukinitvi RTV-prispevka je bila Jelka Godec jasna – glasovala bi za njegovo ukinitev. Ob tem zavrača argument, da bi morala država po ukinitvi prispevka iz proračuna zagotoviti več kot sto milijonov evrov za financiranje RTV Slovenija. Po njenem bi bilo ključno, da bi bilo državno financiranje namensko in povezano z večjo odgovornostjo javnega zavoda.

»Če bo zavod denar dobil iz proračuna, bo moral poročati vsaj enkrat letno. Denar bo namenski in treba ga bo namensko porabiti,« je dejala. To bi po njenem pomenilo, da bi moral biti denar za programe manjšin porabljen za te programe, sredstva za šport za športne prenose, sredstva za kulturo pa za kulturne vsebine. Godčeva ob tem opozarja tudi na obseg RTV Slovenija in število zaposlenih. Po njenih besedah bi moral javni zavod poslovati bolj transparentno in varčno.

Spremembe zakona o RTV in medijih so del koalicijskega dogovora

Jelka Godec je napovedala tudi spremembe zakonodaje, ki ureja delovanje RTV Slovenija in medijev. Kot je povedala, je to zapisano v koalicijski pogodbi, spremembe pa pripravljata ministrstvo za kulturo in vlada. »Spremenila se bosta zakon o RTV in zakon o medijih,« je dejala.

Poslanci predlogov za zdaj še nimajo na mizi, vendar je po besedah vodje poslanske skupine SDS sprememba zakonodaje koalicijsko dogovorjena in se bo zgodila najkasneje po odločitvi na referendumu glede RTV-prispevka. Glavno sporočilo  je tako jasno: javno financiranje RTV Slovenija mora biti povezano z večjo transparentnostjo, namensko porabo sredstev in rednim poročanjem javnosti. Ob tem nova koalicija napoveduje tudi spremembe zakonodaje, ki ureja RTV in širši medijski prostor. 

Celotni intervju si lahko preberete na Siol.net

The post Jelka Godec za Siol: »Na RTV so očitno v vojni sami s sabo!« appeared first on e-Maribor.