Občina Škofja Loka žaluje. Umrla je njihova častna občanka, ene osrednjih pesniških imen pri nas Neža Maurer. Ustvarjala je tako literaturo za otroke in mladino kot tudi za odrasle. Stara je bila 94 let.
Neža Maurer se je s svojim obsežnim literarnim delom pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Za sabo je pustila izjemen ustvarjalni opus za otroke in odrasle. Najbolj izstopajoča je njena velika pesniška kolekcija, ki obsega več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in otroke.
Pesnica, pisateljica in novinarka Neža Maurer se je rodila 22. decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli v Savinjski dolini, potem pa je vrsto let delala in ustvarjala v Škofji Loki. Na Polzeli je obiskovala slovensko in med drugo svetovno vojno nemško osnovno šolo. Po končani vojni je končala srednjo šolo in učiteljišče v Ljubljani. Poučevala je v črnem vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Pozneje se je vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani in jo uspešno končala. Izredno pa je študirala še na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike, izhaja iz njenega življenjepisa, objavljenega na spletni strani občine.
Po končanem študiju je najprej delala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih televizijskih oddaj v Ljubljani (s končanim mednarodnim tečajem za šolske TV oddaje v Rimu), tehnična in kulturna urednica pri revijah (Rodne grude, Otrok in družina, Kmečki glas), terenska reporterka ter direktorica, glavna in odgovorna urednica (Prosvetni delavec). Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije.
V njenem opusu med poezijo za mladino in otroke najdemo naslove, kot so Velik sončen dan, Kostanjev škratek, Beli muc, Bratec Kratekčas in Zajčkova telovadba. Med poezijo za odrasle pa so na primer Ogenj do zadnjega diha, Drevo spoznanja, Od mene k tebi, Metulj na snegu in Igra za življenje. Njena poezija je doživela prevode v angleški, nemški, italijanski, španski, ruski, švedski, poljski, romunski, bolgarski in japonski jezik. Tudi sama je prevajala iz nemščine in slovanskih jezikov, piše MMC.
Kar 450 njenih pesmi je uglasbenih, z njimi so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Več kot 80 njenih otroških iger in oddaj je bilo izvedenih na več radijskih postajah, veliko pesmi so v prevodih objavljali in predvajali na radiih tudi v nekdanji komunistični državi.