Mariborski župan Saša Arsenovič že stopa po poti svojega vzornika, ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na zadnji seji mestnega sveta je namreč mariborski župan namignil, da bi morala večja podjetja za donacije nameniti več denarja.
Je taka pot zakonita?
Spomnimo samo na primer iz Ljubljane, kjer je morala družba Gratel, ki je v prestolnici gradila optično omrežje, za dovoljenje za nadaljevanje del Ljubljanskemu gradu donirati pol milijona evrov. Kdaj gre torej za zlorabo in kdaj za dober namen?
Na mariborskem Pobrežju Hofer načrtuje vzpostavitev male samopostrežne bencinske črpalke. A mariborski župan Saša Arsenovič uresničitve teh načrtov ne vidi, lastnikov Hoferja namreč ni bilo pri njem. Župan mislim, da bi morala velika podjetja, ki ustvarjajo dobičke v mestu in jim mi omogočamo dodatne dobičke, tudi nekaj vlagati direktno oziroma indirektno v kulturo.
Po domače povedano, daj donacijo in lahko boš gradil. Da so donacije, oz. spremanje denarja na črno, Arsenoviču znane smo pisali tudi v enem izmed člankov, ki ga je razkril Požareport.
V Skupnosti občin Slovenije se do, kot pravijo temu, posamičnih potez županov niso želeli opredeliti. Komentarju županovih navedb so se izognili tudi v Hoferju, v obširnem odgovoru z donacijami in projekti na Štajerskem pa so razkrili le, da sestanek z Arsenovičem še usklajujejo. Na Mestni občini Maribor Arsenovičevih besed ne komentirajo, porajata pa se vprašanji, ali bi bil v tem primeru posel lahko pogojen z dodatnimi prispevki in v katerih primerih so donacije sploh upravičene.
Prakso iz Ljubljane dobro poznamo in zakaj Maribor vstopa po poti Ljubljane?
M.G.