Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anja Kopač Mrak, je predlagala dvig minimalne plače za 4,7 %. S tem bi se trenutni bruto znesek minimalne plače zvišal iz 804,96 evrov na 842,79 evrov. Neto znesek minimalne plače ob upoštevanju splošne in dodatne splošne olajšave za leto 2017 bi se tako iz cca. 613,66 evrov dvignil na cca. 638,42 evrov. Stroški delodajalca pa iz obstoječih 953,95 evrov na 983,42 evrov.
Zakon o minimalni plači določa, da se pri določitvi minimalne plače kot kazalnike za določanje njenega zneska upošteva rast cen življenjskih potrebščin (inflacija), gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti, pri čemer se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.
S tem predlogom o višji minimalni plači se ne strinjajo ne sindikati in ne delodajalci. Sindikati bi minimalno plačo dvignili za 6,2 %, delodajalci pa vztrajajo pri predlogu o 3,5 % dvigu. Enotni o dvigu minimalne plače niso niti v Vladi, predlogu ministrice najbolj nasprotujejo prav v SMC-ju.
Ker je ministrica mnenja, da 4,7 % povišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva vztraja pri tem odstotku povišanja. Njeno mnenje je, da gre za plačilo dela, in ne za socialni prejemek. Predlagana višina minimalne plače 638,42 evrom je le malo nad pragom revščine, zato bi težko rekli, da je to dostojno in pravično plačilo za en mesec dela.
M. T.