Gregorjevo je praznik, ki ga v Sloveniji praznujejo 12. marca in velja za slovenski dan zaljubljencev, ki označuje prihod pomladi.
Gregorjevo ima korenine v ljudskem izročilu in povezuje staro slovensko tradicijo z legendo o svetem Gregorju.
Sveti Gregor Veliki, po katerem je praznik dobil ime, je bil papež v 6. stoletju in je znan po reformah v cerkvi ter po vplivu na širjenje krščanstva v tistem obdobju. Čeprav je sveti Gregor pomembna krščanska figura, so praznovanja gregorjevega v Sloveniji bolj povezana z ljudskimi običaji in praznovanjem ljubezni ter prihoda pomladi, kot pa z verskimi obredi.
Eden od tradicionalnih običajev na gregorjevo je spuščanje lučk po rekah in potokih, ki simbolizira dolgoletno obrt – izdelovanje sveč. V preteklosti so namreč na ta dan “gregorčki” (svečarji in drugi obrtniki, ki so delali v delavnicah pri umetni svetlobi) pozdravili daljši dan in s tem več naravne svetlobe, ki je omogočala delo brez umetne razsvetljave. Ta običaj je prikupen in romantičen, saj lučke na vodi ustvarjajo čaroben prizor in simbolizirajo prehod iz teme v svetlobo, kar sovpada s pričakovanjem pomladi.
Gregorjevo je tudi dan, ko naj bi se po ljudskem izročilu “ptički ženili”, kar dodatno poudarja ljubezenski in pomladanski značaj praznika. Ta izročila so se ohranila in prilagodila sodobnemu času, vendar še vedno ohranjajo čar in pomen, ki sta povezana s prebujanjem narave in ljubezni.