Borka za pravice hendikepiranih, ki zase trdi, da je levičarka po duši in prepričanju Elena Pečarič, pravi, da je prava borka za človekove pravice, ki so zanjo univerzalna vrednota. A Levičarjem nalije čistega vina, Ste brez znanja, brez izkušenj.
Povzemamo blog Elene Pečarič, ki ga je zapisala pod naslovom Golob in njegov Lukec
Ne morem in tudi nočem zadrževati svojega besa, razočaranja in jeze nad nesposobnjostjo koalicije, da bi kar koli pomembnega v naši družbi sploh reševala. Predvsem z vidika tega, kar nam je visokoletečega bilo obljubljeno; sama sem se zelo veselila, da bomo veliko plesali. A seveda ne po ritmih dr. Roberta Goloba. Preprosto ne morem več tolerirati, da se bodo Jaša Janull, Teja Jarc, Dušan Keber, iz Inštituta 8. marec itd., predstavljali kot edini pobudniki, glasniki in rešitelji civilne družbe ter dobili vso medijsko pozornost; beri moč, nad oblikovanjem civilno družbene politike, začenja svoj blog Elena Pečarič.
Vedno sem poudarjala, da sem levičarka po duši in prepričanju. Borim se za človekove pravice, ki so zame univerzalna vrednota. Ne pa utemeljenih na partikularnih interesih teh ali onih skupin. Definirala sem se kot aktivistka, saj se svojo politično vizijo vedno hotela uveljaviti v tudi v praksi, skozi lastni zgled. Zato smo se s svojimi somišljeniki v YHD-Društvo za teorijo in kulturo hendikepa dolgih 25 let neusmiljeno in brezpogojno borili za uveljavitev Zakona o osebni asistenci (ZOA). Z »potrpežljivim in mučnim učenjem« abecede »kaj osebna asistenca sploh pomeni«, vsakokratnim politikom in poslancem v DZ, ampak še huje, največje nasprotovanje ter blokade so prihajale, ne boste verjeli, prav s strani invalidskih organizacij, ki naj bi predstavljale t.i. invalide v Sloveniji.
Prišli smo tako daleč, da je Zakon o osebni asistenci že skoraj mrtev, saj je v njem stlačeno več kot 2/3 uporabnikov, ki bi morali spadati pod dolgotrajno oskrbo, polovica le-teh pa v družinsko pomoč, saj je kar polovica osebnih asistentov družinskih članov. Podatki za mesec september; 3.885 uporabnikov, 7.700 osebnih asistentov, od tega nekaj več kot 1000 osebnih asistentov opravlja storitve s.p. Družinski člani pa opravijo nekaj več kot polovico vseh opravljenih ur osebne asistence.
Po socialnih omrežjih mi nekateri želijo, privoščijo ali grozijo da »crknem čim prej«, da sem zlobna in da skrbim samo za svojo rit… V bojazni, da bodo razkrinkani pri svojih nečednih namenih in dejanjih, ko javno opozarjam na zlorabe ZOA. To me zgolj spodbuja, da ostajam in se borim naprej; kljub vsemu in kljub vsem!
“Ironično, sedaj ministrstva obvladujejo prav (večinoma) fantje z levice; brez znanja, brez izkušenj in brez razumevanja kompleksnosti področja, ki so ga dolžni voditi in usmerjati. Lahko se ponovim ter rečem, da sem dolgih 9 mesecev opozarjala vodilne na tem ministrstvu, na alarmantno stanje, ki se dogaja na ZOA. Prosili smo jih skupaj z drugimi izvajalci OA za sestanke, spraševali po razlagah in pojasnilih, podajali pobude, prosili za vsebinske in finančne popravke, opozarjali na konkretne zlorabe tako uporabnikov, kot do uporabnikov, osebnih asistentov oz. bolje družinskih članov, še posebno neprimernosti ravnanja mnogih izvajalcev. Pa nič ali skoraj nič; en sestanek s Simonom Maljevcem, en sestanek z Lukom Omladičem. Zgodba o izčrpavanju ZOA se vleče že praktično od samega začetka in sicer, sredi 2019 je bilo že vidno kako se bo sistem samouničeval“, pravi Pečaričeva.
“Sedaj skoraj občutim nekakšno solidarnost, celo empatijo do Janeza Janše. Še vedno namreč ne razumem, kaj se je natančno skriva pod sloganom »Smrt Janšizmu«. Ali Janšizem še vedno kje tiči, tam v zasedi, tam za kakšnim vogalom in lahko vsak moment skoči iz grma? Naj mi nekdo pove ali je ta smrt že nastopila, ali smo sedaj svobodni, morda osvobojeni?” Zaključuje Elena Pečarič v svojem blogu.
1 komentar