Slovenska demokratska mladina (SDM), je podmladek Slovenske demokratske stranke (SDS). Je najbolj organiziran in najštevilčnejši podmladek politične stranke v Sloveniji. V našo družbo pa smo povabili predsednico SDM, Simono Purkart, ki je pred letom dni postala nova predsednica SDM.
Z Simono Purkat se je pogovarjal Mitja Grmovšek.
Leto dni je minilo, od kar je SDM prav v Mariboru izvolil novo vodstvo. Kaj vse ste v tem času počeli?
Simona: V Slovenski demokratski mladini smo zelo aktivni. Od zadnjega kongresa, ki je bil 18. februarja 2023 v Mariboru, smo izvedli številne aktivnosti – če bi želela povedati vse, bi bil to zagotovo najdaljši članek na vašem portalu (smeh).
Naštejte nekaj pomembnejših aktivnosti SDM-a
Simona: Če omenim pomembnejše aktivnosti, ki smo jih izvedli, je ena izmed prvih zagotovo naša akcija ob 8. marcu (dnevu žena), ko smo poslankam v Državnem zboru podarili rože, na katerih je bil pripet listek s sporočilom »Ženska naj ostane ženska!«. Enako sporočilo smo delili ob 10. marcu (dnevu mučenikov), in sicer »Moški naj ostane moški!«, saj smo prepričani v pomen ohranjanja naravnih in bioloških razlik med spoloma ter spoštovanja tradicionalnih družbenih vlog in identitet. Ženske naj ostanejo zveste svoji ženskosti, ki vključuje ženstvenost, nežnost, empatijo in skrbnost, medtem ko naj moški ostanejo zvesti svoji moškosti, ki prinaša moč, odločnost, zaščitništvo in vztrajnost. Prepričani smo namreč, da so tradicionalne družinske strukture, kjer vsak spol prevzema svoje specifične vloge in odgovornosti, ključne za zdrav razvoj otrok in stabilnost družbe kot celote.
Simona Purkat, predsednica SDM
Veliko akcij ste torej izvedli. Ena izmed vaših vidnejših akcij pa je bila tudi prijava Inštituta 8. marec. Za kaj je pravzaprav šlo?
Simona: Marca lani smo na Računsko sodišče ter Policijo podali prijavo zoper Inštitut 8. marec, in sicer zaradi zlorabe volilne zakonodaje, povezane s financiranjem kampanje Inštituta 8. marec proti uveljavitvi novele zakona o vodah. Ugotovili smo namreč, da je bila njihova kampanja nezakonito financirana iz tujine. Inštitut 8. marec je leta 2021 od tuje organizacije Guerrilla Foundation prejel 30 tisoč evrov, s čimer so financirali svojo referendumsko kampanjo. S tem so kršili 6. odstavek 14. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji. Računsko sodišče je kasneje – pričakovano – ugotovilo, da Inštitut 8. marec ni kršil volilne zakonodaje. S tem je jasno povedalo, da lahko ustanovite društvo ali zavod, ki služi določeni politični stranki in zanjo izvajate kampanje, ta pa je lahko financirana iz tujine, če denar prejmete izven meseca uradne kampanje. Gre torej za totalen razkroj demokracije.
Odmevala je tudi akcija »Obstajata samo dva spola«?
Simona: Res je. Ena bolj odmevnih akcij, ki smo jih izvedli v prejšnjem letu, je bila kampanja »Dva spola, ena resnica«, s katero smo opozorili na dejstvo, ki obstaja že od prazgodovine: obstajata samo dva spola – moški in ženski. V sklopu te kampanje smo se udeležili tudi Parade ponosa, dogodka, ki naj bi bil namenjen spodbujanju strpnosti, enakopravnosti in sprejemanju različnosti med ljudmi. Tam smo na miren način s transparentom, na katerem je pisalo »Obstajata samo dva spola« izrazili svoje mnenje ter opozorili na to osnovno biološko dejstvo, ki pa je udeležence očitno tako zmotilo, da smo se soočili z agresijo in nestrpnostjo.
Kako agresivni so bili člani pohoda Parade ponosa?
Simona: Borci za sprejemanje in enakopravnost so do nas, drugače mislečih, postali agresivni, v nas metali steklenice, nas polivali s pijačo in nam grozili, celo poimensko, saj očitno dobro poznajo vidnejše člane SDM. Njihova agresija je bila tako huda, da smo se morali zateči k pomoči policije. Pred borci za mir in ljubezen nas je tako moralo braniti 10 policistov. Poudariti je treba, da svoboda izražanja in mnenja velja za vse ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali prepričanja. Sprejemanje in strpnost bi morala veljati za vse, ne samo za tiste, ki se identificirajo kot člani LGBT skupnosti. Ravnanje udeležencev Parade ponosa je nesprejemljivo in izraža nestrpnost do drugače mislečih.
Slovenska demokratska stranka se je v prejšnjem letu izkazala predvsem v času hudih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Ste tudi vi sodelovali v delovnih akcijah?
Simona: V nesreči nihče ne sme ostati sam, zato smo člani SDM neumorno pomagali na terenu po vsej Sloveniji. Zbirali smo tudi šolske potrebščine za šolarje iz prizadetih območij. Vsak dan smo prejemali klice in sporočila dobrih ljudi, da želijo pomagati in prav z njihovo pomočjo nam je uspelo zbrati res ogromno potrebščin. Ko se toliko ljudi združi za nekaj dobrega, si enostavno ganjen.
Če bi izpostavila le še enega izmed vaših večjih projektov, katerega bi omenila?
Simona: Kot sem povedala že v začetku, smo izvedli res ogromno projektov, zato je to kar malce težko vprašanje. Pa vendar, se mi zdi omembe vreden naš obisk Brežic, ki smo ga izvedli oktobra. Tam smo si ogledali stanje na meji in bili naravnost šokirani, saj je bila na vsakih nekaj metrov velika luknja, preko katere migranti ilegalno prestopajo mejo. Domačini so nam razkazali tudi škodo, ki so jo migranti povzročili na njihovi zemlji in nam zaupali, da jih je strah. Poudarili so, da je panelna ograja nujno potrebna, zato smo jo člani SDM tam tudi simbolno postavili in s tem vladi sporočili, da ograja deluje. Odločili smo se, da bomo njihov glas in da na Gregorčičevo ter Litostrojsko pošljemo jasno sporočilo – tudi prebivalci obmejnih občin so slovenski državljani. Tudi oni si zaslužijo dostojno življenje, predvsem pa varno okolje!
Veliko dela posvečate pridobivanju novih članov. Kako vam to uspeva in koliko članov se je včlanilo v letu dni?
Simona: Tako je, naša glavna prioriteta je bila (in še vedno je) povečanje članstva, kar nam zaenkrat tudi dobro uspeva. V prejšnjem letu smo pridobili približno 260 novih članov, na kar smo zelo ponosni. Ustanovili smo tudi 6 novih odborov SDM, s čimer pa bomo nadaljevali tudi v tem letu, saj je naš cilj, da mlade kar se da vključimo v lokalno politiko. Ob tej priložnosti vabim vse mlade bralke in bralce, da se nam pridružijo.
Koliko je pomembno, da tudi mladim damo priložnost, da kandidirajo na volitvah?
Simona: Mladi imajo pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti družbe, zato je ključno, da kandidirajo tudi na volitvah. V SDM mlade spodbujamo, da kandidirajo v občinske in mestne svete, saj so lokalne funkcije prva stopnička, kjer mladi prevzamemo odgovornost in s tem dokazujemo, da smo sposobni sprejemati odločitve, ki vplivajo na lokalno in posledično tudi na širšo družbo. Ko pridobijo to izkušnjo, jih nato pripravljamo in spodbujamo h kandidiranju na državnozborskih volitvah.
Kar nekaj danes znanih poslank in poslancev je začelo politično pot prav pri SDM?
Simona: Res je. Ponosni smo, da so številni poslanci, pa tudi ministri, svojo pot pričeli prav v SDM, npr. Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, Žan Mahnič, Anže Logar, Zoran Mojškerc in številni drugi. Trenutno je naš glas v Državnem zboru poslanec Andrej Hoivik, prepričani pa smo, da bo v naslednjem mandatu v parlamentu sedelo veliko več mladih. Ker pa se bližajo evropske volitve, naj omenim, da Slovenska demokratska stranka tudi tokrat nastopa z zmagovito listo, na kateri sta kar dve članici SDM Zala Tomašič in Karin Planinšek.
Kakšna je po mnenju podmladka SDS stanje v naši državi?
Simona: V Slovenski demokratski mladini smo kritični do trenutnega stanja v državi. Od zaprisege vlade Roberta Goloba smo deležni vse višjih davkov, teptanja demokracije, predvsem pa praznih obljub. Napovedanih je bilo ogromno reform. Od zdravstvene, davčne, plačne, stanovanjske … Namesto reform pa smo dobili ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ukinitev nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja, “depolitizacijo” RTV, posege v zasebne medije, vračanje kazni tistim, ki so ogrožali javno zdravje, predvsem pa nagrajevanje tistih, ki so nasilno protestirali proti vladi Janeza Janše ter aktualni vladi pomagali priti na oblast. Seveda vse to na račun davkoplačevalcev, ki plačujemo vse višje davke.
Kako je s tistimi omenjenimi stanovanji za mlade?
Simona: Mladim je bilo obljubljenih 30.000 stanovanj, poleg tega pa je minister Mesec obljubil tudi uskladitev subvencionirane prehrane za študente. Stanovanj še vedno ni na vidiku, gradijo se le tista, ki so dobila podporo že prejšnje Janševe vlade, obljuba o višjih študentskih bonih pa je bila tudi hitro pozabljena.
Imate za zaključek za naše bralce kakšno sporočilo?
Simona: Zagotovo. Prav zaradi stanja v državi mlade pozivam, da se organiziramo in gremo skupaj na ulice, saj je vrag vzel šalo. Želimo si dostojnega življenja in ne le velikih besed! 21. marca ob 17. uri bo na Kongresnem trgu potekal vseslovenski protest, ki je odlična priložnost, da vladajočim pokažemo, da ne bomo tiho, ko se teptajo naše pravice in demokracija!
slike: arhiv SDM