Intervju Vojko Golob! “Za župana Občine Hoče Slivnica s spoštovanjem do ljudi!”

Intervju Demokracije

Goloba za župana. Sliši se malo nenavadno, a kljub temu. V občini Hoče-Slivnica je kandidat za župana Vojko Golob. Z Vojkom Golobom se je pogovarjal Mitja Grmovšek.

Kdo je v bistvu Vojko Golob?

Golob: Kdo sem? Ja to je vprašanje, ki si ga ljudje največkrat zastavljamo, zavestno ali podzavestno. Zame je preprosto, delam in živim. Brez dela, brez dela in svoje inovativnosti, si ne znam zamišljati življenja.

Sem oče hčerki in sinu, dedek štirim vnučkom ter seveda, kot prvo mož svoji ženi Jadranki, s katero sva že 46 let skupaj. Rojen v Pivoli in živim v Pivoli, eden zadnjih patriotov, bom raje rekel po slovensko Domoljubov. Ko elektro inženir sem se hitro podal na pota podjetništva, kjer vztrajam že 35 let. Šel sem skozi vse vzpone in padce, kot se za to branžo spodobi.

Po nekaj letih dela na Birostroju, tudi v razvoju, sem se odločil za svojo pot računalništva, kasneje računalniških video animacij, produkcije vremenske panorame za RTV, javne razsvetljave in seveda vodenja televizije.

Sem pa tudi ekološki vinogradnik. Nisem certificiran, kot sem bil takrat, ko sem  v okolici Maribora obdeloval 30 ha vinogradov propadlega Vinaga in Emavsa. Ampak ljubezen do biološkega grozdja in seveda vina je ostala.

Lahko rečeva, da ste medijski človek? Zakaj mediji?

Golob: Medijski človek, no dobro, mogoče res, 7 let vodstvenih funkcij tako na TV3 kot na Golici. Ja to te zaznamuje. Zaradi svoje inovativnosti sem že zgodaj ukvarjal z računalniškimi animacijami in z njimi ustvarjal oglase, video špice in to že leta 92 ter tako hitro prišel v stik s televizijo. Vodenje je seveda nekaj povsem drugega, to sem pač moral izkusiti na lastni koži. Skočiš in splavaš, ali pa tudi ne.

Sicer pa je moje delo z mediji nekaj kar mi daje moč in adrenalim in lahko rečem, da rad delam v medijih, jih rad preučujem in nadgrajujem. Sem človek, ki ne odneha tako zlahka.

Ste velik domoljub, vam je to v življenju škodovalo?

Golob: Ha, ha, ja to imam po očetu in mami. Sem tudi večni upornik, borec za odpravo krivic in kot prvo velik domoljub. Zaradi posla sem prepotoval, kar dobršen del Evrope in se na koncu najraje vračal domov. Veste, kot domoljub sem zaljubljen v svojo zemljico in svoje ljudi. Sprejemam in spoštujem tudi  druge in tako kot jaz njih, zahtevam, da tudi oni sprejemajo in spoštujejo mene. Zelo sem navezan tudi na domač kraj. Rad sem z ljudmi, rad se z njimi pogovarjam. Zaradi domoljubja nisem imel v tujini nikoli kakršnih koli problemov, prej v lastni domovini, kjer sem občutil zaničevanje krščanski vrednot in kulture. Najbolj sem bil temu izpostavljen na televiziji TV3 v letih 2000 do 2002. Tudi v tem času čutim zaskrbljenost zaradi te nepripravljenosti sodelovanja z drugače mislečimi. Kajti domoljubje, družina in krščanstvo so zame največji vrlini slovenstva in tega ne smemo nikoli zaničevati.

Lahko rečemo da ste eden redkih pravih Hočanov, ki ste bili tudi rojeni prav doma v Hočah in ne v bolnišnici?

Golob: To rad poudarim, oče mi je večkrat razlagal, kako je po prvih maminih popadkih odšel peš iskati porodničarko in se proti jutru vrnil z njo kljub visokemu snegu. Tako drugače je bilo takrat. In zato lahko rečem, da sem ponosen Hočan, ki rad živi v svojem kraju. In lepo je živeti v naših krajih, kjer se pozna, da smo 9 km iz mesta.

Kakšna je v bistvu občina Hoče?

Golob: V Zgornjih Hočah, kjer sem odraščal in v Pivoli oziroma Reki-Pohorje, kjer sedaj stanujem smo vedno živeli za ljudi. Sosedje smo si vedno pomagali, lotevali smo se skupnih akcij izgradnje cest, vodovoda, velikih prireditev. Kljub mladosti, sem se jih redno udeleževal.

Po osamosvojitvi je nastala tudi naša občina Hoče-Slivnica. Po površini smo nekje na 13. mestu , če mestne občine odštejemo. Ja veliki smo in smo predmestje Maribora, kjer je tudi največ prebivalcev naše občine zaposlenih. Od začetkov se je seveda veliko spremenilo. Podjetniki, ki se selijo v našo občino so dokaz, da smo v samem vrhu po razvoju in imamo veliki potencial.

Pa ne bom samo o podjetništvu, kajti v naši občini je šport doma. Včasih smučanje in odbojka, motokros, danes še judo in seveda vsi ostali, ne tako odmevni.

Vojko Golob, se je rodil v Hočah, v eni redkih družin, kjer so otroke rojevali še doma. V domačem kraju je hodil tudi v Osnovno šolo in srednjo elektro šolo v Maribor. Leta 1984 je zaključil Univerzo v Mariboru, smer – elektrotehnik, elektronik. Od leta 2000 do 2004 je postal direktor (stare) televizije TV3. Od takrat dalje se ni ločil od medijskega sveta. Bil je tudi direktor Golica TV, danes pa ima televizijo RTS Maribor. Ima veliko računalniškega znanja in na svet gleda, kot na priložnost. Je velik domoljub, kjer sta mu družina in domovina na prvem mestu.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana?

Golob:  Ideja za kandidaturo raste po navadi dalj časa in tisti trenutek, ko se odločiš je kratek. Mogoče bo ta moja kandidatura koga presenetila, ampak vsakdo med nami ima svoj pogled na razvoj okolja v katerem živi. Ne govorim, da so moje ideje superiorne, so pa verjetno podprte z dosti več izkušnjami in spoštovanja do ljudi. Z veliko ljudmi se pogovarjam, znam jim prisluhniti in sem prepričan, da s skupnimi močmi lahko veliko naredimo. Eden takih projektov je bil tudi ta, da imamo eni redkih v našem naselju lastni vodovod.

Kakšni so glavni problemi vaše občine?

Golob: Mednje sodi sigurno prepočasno izvajanje komunalne infrastrukture, kjer capljamo za drugimi. Od te infrastrukture pa je odvisen celoten razvoj in ne nazadnje tudi zadovoljstva občanov. Prostorsko planiranje se prevečkrat uporablja kot podrejanje neposlušnih, predvsem pa politično drugačnih.

Lokalna skupnost ne sme biti poligon za izživljanje nekih političnih frustracij, kar prej pove največ o tistih, ki to počnejo. V lokalni skupnosti imajo prednost ljudje. Občina se mora v največji meri prilagoditi potrebam občanov in jim zagotoviti okolje v katerem bodo zadovoljni. Komuniciranje bi moralo biti na prvem mestu. Kaj ti bodo vse objave v občinskem glasilu, če pa na ulici, ali pa celo v prostorih občine nisi deležen spoštljivega pozdrava ali geste. V Švici sem bil kot tujec, pa so me še kolesarji pozdravljali.

Omenili ste letališče, kakšna je rešitev zanj?

Golob: Letališče Edvarda Rusjana je en primer, kjer lokalna skupnost nikakor ne dobi podpore države. Podedovali smo enkratno priložnost prejšnje države in danes, ko bi moralo to letališče poslovno cveteti, imamo samo žalost. Preveč je bilo nagajanj in preprečevanja iz centrov odločanja tudi potem, ko so se novi investitorji pojavili. Ego odločevalcev je bil tako velik, da so investitorji izgubili več deset milijonov evrov. Toliko za primerjavo je stala državo tovarna Magna, ki so jo postavili za Avstrijce na občutljivem območju.

Pomoč občine Hoče-Slivnica je bila pri investicijah v letališče prepočasna in nikoli zadostna, da bi projekt uspel. Popolnoma drugače je bilo to pri projektu Magne.

V občini imate enega najstarejših dvorcev, ki žal propada. Kakšna bi bila rešitev zanj, da se obnovi?

Golob:  Grad oziroma Dvorec Slivnica ima sedemsto letno zgodovino. Žal propada. Lastnik, ruski državljan se je raje kot za prenovo odločil za prodajo. Škoda. A objekt res res vreden ogleda, že na zunaj je res videti veličasten in res je velika škoda, da propada.

V kolikor bom izvoljen sem pripravljen pomagati, da se grad prenovi, saj so mogoča vsa možna sofinanciranja in subvencije. V našem okolju  imamo lep primer obnove gradu Hompoš, kjer ima sedež Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Po moje bi lahko postal Dvorec Slivnica lep protokolaren objekt, kjer bi imeli stičišče tako podjetniki iz okolja kot politiki, tako slovenski, kot tuji.

Kakšna so vaša pričakovanja glede lokalnih volitev?

Golob: Volitve v državni zbor so pokazale, da imamo kot stranka SDS na območju občine preko 25 odstotno podporo volivcev. Žal se v preteklosti to ni odražalo na lokalnih volitvah in kasneje v številu izvoljenih svetnikov. To nameravam popolnoma spremeniti. Ljudje v občini Hoče so tudi na parlamentarnih volitvah dokazali, da jim je stranka SDS blizu, Blizu ljudem. Tisti ki nas podpirajo, morajo imeti nekoga, ki bo prenesel njihove želje v občinski svet in naprej. Potrebno jim je le prisluhniti in skupaj najti rešitva. Moj moto je, da s pogorom da rešiti skoraj vse. Seveda, bo izredno vesel in počaščen, če bom izvoljen za župana. In zato se občanom občine Hoče-Slivnica že vnaprej zahvaljujem.

vir: demokracija, avtor Mitja Grmovšek

 

Povezane objave

REPORTAŽA! Na srečanju štirih občinskih odborov stranke SDS v Hočah, veliko domoljubja in dobra zabava

Piknik mariborskega odbora SDS je minil v prijetnem vzdušju.

Mariborčanka se je zlomila v oddaji Kdo vam laže! POMAGAJMO JI!

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti.
S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Več