Slovenija se je kmalu po plebiscitu leta 1991, da ne bo več pošiljala slovenskih nabornikov v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). Tako je Slovenija je za slovenske vojaške obveznike vzpostavila dva učna centra, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.
Dogajanje pred 30. leti v Pekrah pri Mariboru
Učni center Pekre je za Slovensko osamosvojitev odigral ključno vlogo. JLA zahtevala izročitev nabornih evidenc in zaprtje obeh učnih centrov, naborniki pa naj bi svojo vojaško obveznost odslužili v JLA. Slovenija je zahteve JLA zavrnila, ta pa je povečal svojo dejavnost v Sloveniji. V nekaterih vojašnicah so dvignili bojno pripravljenost, ceste pa so bile od zgodnjih jutranjih ur polne tovornjakov, ki so iz skladišč oklepnim enotam dovažali dodatno bojno strelivo. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta dva rezervna pripadnika TO-ja zajela pripadnika JLA, ki sta bila v gozdu ob ograji učnega centra. Po zaslišanju so ju izpustili, JLA pa je nato z oklepnimi vozili obkolil učni center. Na potezo JLA so se takoj odzvali številni Mariborčani, ki so jugoslovanski vojski preprečili vstop v učni center.
JLA je nato med pogajanji na mariborski občini ugrabil načelnika štaba mariborskega TO-ja Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca. Slovenski oblastniki so se odzvali z zaporo vojašnic in JLA je ugrabljena teritorialca izpustila. Med protesti proti posegu jugoslovanske vojske je padla tudi prva žrtev za samostojno Slovenijo, saj je Josefa Šimčika iz Miklavža na Dravskem polju povozil oklepnik.
Kaj se je dogajalo v Pekrah, izpoved
“Ko se je zgodil napad na 710. učni center v Pekrah, smo bili tam šele deveti dan služenja vojaškega roka. Lahko rečem, da smo bili vojaki že takrat močno povezani med seboj. Navsezadnje smo bili vsi iz bližnjih krajev in hitro so se spletle močne medsebojne vezi. Zaupanje v nadrejene je bilo veliko. Ob napadu, nekaj minut čez dvanajsto, smo bili sredi usposabljanja, ki je bilo že v prejšnjih dneh večkrat prekinjeno zaradi alarma, a tokrat je šlo zares. Takoj so nas umaknili v učni center, ki ga je varovala zaščitna enota TO-ja. Častniki in podčastniki stalne sestave so takoj stekli po orožje in postavili krožno obrambo. Napetost se je stopnjevala, ko je JLA zunaj večkrat premikal vozila in izdajal ukaze za preboj zapornice. Imeli smo veliko sreče, da ni prišlo do streljanja, saj je bila oborožitev na naši strani veliko slabša od nasprotnikove. Kmalu smo bili od nadrejenih obveščeni, kaj se dogaja okoli centra. Četa za protidiverzantsko dejavnost TO-ja je zavzela položaje okoli Kogla, Mariborčani so se začeli organizirati, Pekrčani so postavili barikade na cesti. Vsi so vedeli, da je na preizkušnji osamosvojitev Slovenije, zato so bili vsi branilci enotni. Ko so v učni center prišli predstavniki medijev, ki so o dogajanju ves čas sprotno poročali in s tem odigrali ključno vlogo, je bilo lažje. Čutili smo, da je z nami vsa Slovenija, zato nam je bilo verjetno v tistem trenutku precej lažje,” je dejal David Ozebek, predsednik veteranske organizacije društva vojnih veteranov Medvednak 91.
(vir: RTV SLO)
PRISPEVKI OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE SODIJO V SKLOP PRAZNOVANJA 30-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE