Kamniški prostovoljni gasilci od srede več ne opravljajo prevoza pitne vode za okoli 500 gospodinjstev na območju krajevnih skupnostih (KS) Kamnica in Brestrnica-Gaj. Razlog je dotrajanost vozila: gasilska avtocisterna Tam 170 je letnik 1984. “Že pred časom smo napovedali, da po izteku registracije vozila ne bomo več registrirali. Stroški popravila zavor so preveliki, rezervne dele je že zelo težko dobiti, če sploh, in vozilo je preprosto dotrajalo,” pravi predsednik PGD Kamnica Dejan Knuplež.
Vožnje po ozkih hribovskih cestah in poteh so izjemno zahtevne in svojih članov s tem starim vozilom nanje več ne upa poslati oziroma tega ne tvega. Do lanskega avgusta so večino dostave vode opravili z novejšo avtocisterno, ki pa se je med prevozom vode pri nesrečnem zdrsu s ceste popolnoma poškodovala – voznik se na srečo ni poškodoval. Po tistem so vodo začeli dovažati s tem starim tamovcem, ki pa od srede ni več v uporabi. Nove avtocisterne si društvo ne more kupiti – stane preveč. Na občino so marca poslali dopis, ali bi sofinancirala nakup, odziva še niso prejeli.
Težav pri dostavi vode ne pričakuje
Prostovoljni gasilci dovažajo pitno vodo po naročilu Mariborskega vodovoda tistim, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje in imajo svoja vodovodna zajetja in omrežja, ki pa presahnejo oziroma ne zadostujejo za vse potrebe v sušnem obdobju ali ob povečani rabi (vse popularnejši so na primer domači bazeni). Predvsem gre za območje na obronkih Pohorja in Kozjaka. V mariborski občini na Mariborski vodovod še ni priključenih okoli štiri odstotke gospodinjstev, med njimi je predvsem na območjih Brestrnice, Gaja, Žavcarjevega vrha tudi okoli 500 gospodinjstev, kamor so vodo pripeljali kamniški gasilci. Kako pogosto pa so morali dovažati vodo? “To je odvisno od razmer. Letos, ko ni bilo zime in je že zdaj suša, smo vodo peljali že čez dvajsetkrat,” ocenjuje Knuplež in pojasnjuje, da se velika večina prevozov opravi v skupna zajetja, je pa “še višje v bregih” tudi nekaj gospodinjstev, ki imajo svoje zajetje; to so kmetije, ki potrebujejo vodo za gospodinjstva in živino.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
Na območje, ki so ga pokrivali kamniški gasilci, bodo vodo vozila druga gasilska društva, ki imajo cisterne in so relativno blizu, pravi Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, in še dodaja, da težav pri dostavi vode ne pričakuje. Dogovore o dostavi vode imajo že sklenjene s PGD Slemen, Selnica ob Dravi in Ruše. Koliko vode je treba dostaviti s cisternami, je odvisno od razmer (lani ni bilo veliko potreb, letos so jo začeli voziti že februarja) in od občinskih investicij v širitev vodovodnega omrežja. Lani se je denimo z novim vodovodom na Srednjem na javno omrežje priključilo okoli 130 gospodinjstev.
Dolgotrajni postopki
Kako pa je z investicijami v vodovodno omrežje v KS Brestrnica Gaj? “Lani je na pobudo naše mestne svetnice Danijele Šerbinek, da je treba uvrstiti v proračun investicije v vodovodno omrežje na območju Urbana, Gaja in Tojzlovega vrha, župan dejal, da je treba najprej vedeti, kolikšna je vrednost projekta. Glede pridobivanja dokumentacije za gradnjo vodovodnega omrežja na tem območju so se postopki začeli že pred leti, a dolgo ni bilo nobenega napredka, lani pa smo dobili odločbo o pomanjkljivih služnostih. Te smo potem od lastnikov zemljišč pridobili, pogodbe o služnostih pripravili in jih tudi že posredovali na občino. Ko jih bo župan podpisal, se bo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko nadaljeval,” pojasni predsednik KS Brestrnica Gaj Primož Hedl. Predvideva, da bo letos narejen projekt izvedbene dokumentacije, s čimer bo znana tudi vrednost investicije. “Nato pričakujemo oziroma upamo, da bo investicija vsaj deloma umeščena v proračun za prihodnje leto, da bi se lahko začelo delati.”
Aktivnosti pa so začeli tudi za nadaljevanje gradnje omrežja od Tojzlovega vrha proti Šobru, z Mariborskim vodovodom so opravili oglede na terenu. “Stvari se premikajo, a postopki so dolgotrajni,” pravi Hedl.
SIFA
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});