Minister Tonin o sprejetih odločitvah vlade ob ruskem napadu na Ukrajino

Matej Tonin, slika GOV

Minister za obrambo mag. Matej Tonin je včerak podal izjavo po skupni zaprti seji Odbora za obrambo ter Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora.

Povedal je, da je bila skoraj štiriurna diskusija kakovostna in konstruktivna. »Jasno je, da je bil to, kar se je zgodilo včeraj, neizzvan napad Rusije na suverenost Ukrajine. Ta napad je treba najostreje obsoditi, ker gre za kršitev mednarodnih norm. Evidentno gre za kršitev dveh dogovorov iz Minska in iz Budimpešte, ki je Ukrajini zagotavljal ozemeljsko celovitost v zameno za to, da se odpove jedrskemu orožju. V danih razmerah smo seveda zavezniki skupaj pristopili k izdatnim sankcijam, ki bodo na dolgi rok vsekakor učinkovite,« je poudaril minister Tonin. Glede na to, da neposreden spopad z Rusijo ni opcija, je po njegovem mnenju jasno, da trenutnim sankcijam ni alternative. Poudaril je pomembnost tega, da s skupnimi moči prispevamo, da Ukrajina ta pritisk zdrži, kajti bolj ko bo ta pritisk zdržala, večja bo pripravljenost Rusije na morebitna mirovna pogajanja. Slovenija se je odzvala na prošnjo Ukrajine po pomoči in ji v prvi fazi poslala tehnično pomoč.

Minister Tonin je poudaril, da je enotnost slovenskega političnega vrha pri tem vprašanju ključnega pomena. Poslancem in poslankam Državnega zbora je bila predstavljena čim bolj celostna slika o tem, kaj se dogaja na bojišču, ter kakšni so ukrepi Republike Slovenije in celotnega Natovega zavezništva. Glede načrtov slednjega je minister povedal, da so bili sproženi in potrjeni v državah članicah. S tem se zelo skrajša tudi odzivni čas Natovih sil. Od današnjega vrha Nata, na katerem bo tudi sam sodeloval v delegaciji, minister Tonin pričakuje, da se bodo pogovarjali predvsem o nadaljnjih oblikah krepitve prisotnosti Nata na vzhodu, zlasti v najbolj izpostavljenih članicah. Pričakujem tudi, da se bo govorilo in nakazalo prve mogoče oblike novih eFP (Enhanced Forward Presence) misij, tako imenovanih misij prednje prisotnosti, in sicer govorimo o potencialu na Slovaškem, na Madžarskem in v Romuniji.

»V tej situaciji ne smemo spregledati Zahodnega Balkana, ker je sestavni del ruskih operativnih načrtov tudi to, da želijo preusmerjati pozornost s kriznih žarišč. Trenutno je vsa svetovna javnost uprta v Ukrajino. Prepričan sem, da s potencialno vzpostavitvijo novega kriznega žarišča kjerkoli drugje, poskušajo del pozornosti usmeriti drugam. In Zahodni Balkan, zlasti Bosna in Hercegovina, je kot priročna tarča, še posebej zato, ker ima predsednik Putin tam svojega dobrega prijatelja, gospoda Dodika,« je še povedal minister Tonin. Tudi zato je bil odziv evropske misije Althea jasen – sprejet je bil ukrep, da se tam prisotnost vojakov poveča za 500, ki bodo tam za to, da bi ohranjali mir in varnost, da se ne bi zgodilo karkoli nepredvidljivega. Obstaja potencialna možnost, da bo tudi Slovenska vojska sodelovala v tej okrepljeni prisotnosti v Bosni in Hercegovini. »Ostajamo v Latviji, tam naše prisotnosti ne spreminjamo. Smo pa v intenzivnih pogovorih o tem, da bomo, v kolikor bo odprta nova misija na Slovaškem, v parlament prišli s predlogom za podporo prisotnosti slovenskih vojakov na Slovaškem,« je še povedal minister Tonin.

Povezane objave

Janša udaril po mizi. Razkurila ga je nova uredba vlade. Zato poziv: “21. marca vsi na Kongresni trg!”

Naši šampionki, Niki Križnar finski organizatorji niso zavrteli Zdravljice! (video)

Vlada ob vzpostavitvi novega azilnega doma v Središču ob Dravi ni obvestila nikogar!

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti.
S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave.
Obenem pa vas obveščamo, je spletna stran v fazi nadgradnje. Za morebitne nevšečnosti pri uporabi našega portala se vam v naprej opravičujemo. Več