Na dan vseh svetih, ko se Slovenci po vsej državi poklanjamo spominu na svoje pokojne, je pokopališče Pobrežje znova postalo srce tihega spoštovanja in zbranosti.

Največje mariborsko pokopališče, znano tudi kot Park spominov, se je danes ovilo v svečano tišino, prepleteno z vonjem voska, cvetja in spomina.

Že od zgodnjih dopoldanskih ur so obiskovalci v dolgi procesiji prihajali na Pobrežje – eni s šopki krizantem, drugi s svečami v rokah, tretji s tihim molkom v srcu. Ob glavnih poteh in spominskih obeležjih so se prižigale tisoče luči, ki so do večera ustvarile svetlobno morje nad grobovi mariborskih družin, umetnikov, učiteljev in neimenovanih žrtev vojn in tudi tistih, ki nimajo groba, a ljudi, ki se spomnijo na njih.

Med lično urejenimi potmi in stoletnimi lipami se je prepletal šum listja s tihimi pogovori in vzdihi. Mnogi so se ob spominskih grobovih zadržali dlje, z mislijo, da spomin ne mine, če ga nosimo naprej. Ob tem dnevu mestne službe pozivajo obiskovalce k spoštovanju reda, varčni uporabi sveč in ohranjanju mirnega, dostojanstvenega vzdušja. Maribor tako vsako leto znova dokazuje, da spomin na preminule ni le tradicija, temveč dejanje hvaležnosti in človečnosti.

Pokopališče Pobrežje, 1. novembra 2025, slika Karolina Leber

Tudi pri Krščanskem forumu SDS Krščanski forum SDS so zapisali, da narod, ki spoštuje svoje mrtve, ostaja živ, in da tisti, ki pretrga vez s preteklostjo, izgubi korenine. Prav zato nas praznik vseh svetih in dan spomina na mrtve vabita, da se ob svetlobi sveč spomnimo svojih pokojnih z vero, hvaležnostjo in upanjem. Sveča, ki jo prižgemo, ni le izraz žalosti, temveč simbol zaupanja, da tema nikoli nima zadnje besede.

Krščanski forum SDS ob tem izreka hvaležnost vsem, ki tudi danes s svojo vero, družinsko zvestobo, poštenim delom in ljubeznijo do domovine ohranjajo moralne temelje slovenskega naroda. V času, ko svet pretresajo nemir, vojne in izguba duhovnih vrednot, nas ti prazniki spominjajo, da brez Boga in brez notranje duhovne razsežnosti družba hitro izgubi sočutje, resnico in pravo svobodo.

V izjavi Krščanski forum SDS zato poudarja, da spomin na umrle ni le osebni, temveč tudi narodni praznik, ki nas povezuje v skupnost rodov – preteklih, sedanjih in prihodnjih. Luč sveče ob grobu tako postane luč upanja, ki govori o veri, da je ljubezen močnejša od smrti.

The post Največje mariborsko pokopališče Pobrežje izgleda res čarobno. Gori na tisoče sveč appeared first on e-Maribor.

Z željo, da v prihajajočih praznikih zagotovimo prijazen prevoz do mariborskih pokopališč z javnim potniškim prometom, podjetje Marprom skupaj z Mestno občino Maribor uvaja določne ugodnosti 31. oktobra in 1. novembra 2024. Oba praznična dneva bodo mestni avtobusi št. 3. in 12 vozili brezplačno, pri tem pa bo letos na pobudo Pogrebnega podjetja Maribor na voljo še brezplačen prevoz z vozilom Maister znotraj pokopališča Dobrava.

Prevoz na linijah 3 in 12 bo za dan reformacije in dan spomina na mrtve med 9. in 17. uro potekal na pol ure. Ker bo pri pokopališču Pobrežje zaprta Cesta XIV. divizije, bosta liniji speljani po Ulici Veljka Vlahoviča, Čufarjevi cesti in Osojnikovi ulici, kjer bo urejeno začasno vstopno/izstopno postajališče.

Obiskovalcem pokopališč svetujemo, da za prihod do njih in povratek proti domu ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve uporabijo brezplačen prevoz na linijah 3 in 12 in s tem prispevajo k manjši prometni gneči v okolici pokopališč.

Mini vozilo Maister bo na pokopališču Dobrava vozilo 31. 10. in 1. 11. med 10. in 18. uro. S to novo storitvijo na Dobravi, ki se kot tratno pokopališče razteza na površini 7 hektarjev, smo prisluhnili predlogom občanov in bomo zlasti starejšim ter gibalno oviranim bistveno olajšali gibanje po pokopališču do grobnih mest.

Maister bo v času obratovanja na Dobravi krožil po dogovorjeni trasi po glavnih poteh pokopališča. Na trasi bo imel 5 stalnih postajnih točk, kjer bo moč vstopiti v vozilo. Tako bo obiskovalcem omogočen enostaven dostop do različnih koncev tega pokopališča.

Podoben prevoz že nekaj časa uspešno izvajajo tudi na pokopališču Žale, kjer je zelo dobro sprejet med uporabniki.

The post Praznični prevoz: brezplačni liniji 3 in 12 ter Maister na Dobravi appeared first on e-Maribor.

November je čas, ko se narava prebuja v jesenskih odtenkih in ko tradicije ter kulturni pomeni dobijo priložnost, da sijajo. V tem članku bomo raziskali različne vidike meseca novembra, od njegove narave do tradicij, osebnosti, ter kulturnega pomena, ki ga nosi s seboj.

Narava v novembru

Ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti meseca novembra je njegova prehodna narava. Listje na drevesih je že večinoma odpadlo, kar ustvari prelepe pokrajine v rjavkastih, rumenih in oranžnih odtenkih. Temperature začnejo padati, in zgodnje jutro obarva rosa. To je čas, ko narava pripravlja svoje prebivalce na prihajajočo zimo. Ptice selivke odhajajo na toplejše kraje, medtem ko nekatere živali začnejo z zimskim spanjem.

Tradicijski Pomen

November ima v mnogih kulturah svoje posebne tradicije. Na primer, v Združenih državah Amerike se praznuje Dan veterancev, 11. novembra, ko se časti vojake in veterane, ki so služili svoji državi. Ta dan je posvečen tudi spominu na konec prve svetovne vojne.

Poleg tega se v številnih državah po svetu v novembru praznuje Dan mrtvih ali podobni obredi, kjer ljudje obiščejo grobove svojih prednikov in izražajo spoštovanje do umrlih. V Mehiki, na primer, poteka festival Dia de los Muertos, ki vključuje barvite okraske, procesije in obrede, s katerimi častijo svoje preminule.

sveti Martin (Foto: wikimedia)

V Evropi ima mesec november bogato tradicijsko pomembnost. V mnogih državah na tem kontinentu se praznuje Martinova nedelja, ki je posvečena svetemu Martinu. Ta dan je znan po praznovanjih in obredih, ki se osredotočajo na vino in žetev. V Sloveniji, na primer, je to čas, ko ljudje obujajo tradicijo Martinovanja, degustirajo mlado vino ter se veselijo ob dobri hrani in druženju.

S temi tradicijami in praznovanji se mesec november v Evropi preliva v raznolike oblike, ki združujejo zgodovino, kulturo in hrano. To bogastvo tradicij daje mesecu novembru v Evropi poseben čar in pomen, ki jih ljudje negujejo in spoštujejo skozi generacije.

[adinserter block=”3″]

Kulturni Pomen

Mesec november ima tudi pomemben kulturni pomen. V literaturi in poeziji je pogosto upodobljen kot čas razmišljanja in kontemplacije. Avtorji izražajo svoje občutke o prehodu v hladnejše mesece ter o razmišljanju o minulih in prihodnjih letih.

Poleg tega je november znan tudi po svoji kulinarični vrednosti. V mnogih krajih se pripravljajo tradicionalne jedi, kot je puran za zahvalni dan v Združenih državah Amerike. To je čas, ko družine in prijatelji sedijo za mizo in delijo obrok ter izražajo hvaležnost za pretekle blagoslove.

Mesec november je tudi mesec, ko je Martinova gos pogosta na mizi v številnih državah Evrope, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici, in na Slovenskem. Ta tradicija izhaja iz praznovanja Svetega Martina (Martinovo), katerega glavna sestavina je pečena gos.

Martinova gos je simbol obilja in toplote v hladnejših mesecih ter ponuja družinam in prijateljem priložnost, da se zberejo okrog mize in delijo veselje ob okusni hrani. S tradicijo Martinove gosi se ljudje združijo in izražajo hvaležnost za dobro letino, hkrati pa uživajo v toplini in okusih, ki jih prinaša mesec november.

Osebnosti, ki so zaznamovale mesec november

Albert Einstein (Foto.: wikipedia)

November je bil priča številnim zgodovinskim dogodkom in rojstnim dnevom pomembnih osebnosti. Na primer, Albert Einstein, eden največjih znanstvenikov v zgodovini, se je rodil 14. novembra 1879. Njegovo delo na področju teoretične fizike in teorije relativnosti je pustilo neprecenljiv vpliv na razumevanje vesolja.

Mark Twain (Foto.: wikipedia)

Mesec november je tudi dom mnogih umetnikov, kot je Mark Twain, avtor klasik, kot je “Pustolovščine Toma Sawyera,” ki je prav tako praznoval svoj rojstni dan 30. novembra. Njegova dela so navdihnila generacije bralcev po vsem svetu.

Marie Curie (Foto.: wikipedia)

Mesec november je prinesel tudi številne pomembne osebnosti iz Evrope, med njimi je vsekakor vredno omeniti Marie Curie, slavno poljsko fizičarko in kemičarko, ki se je rodila 7. novembra 1867.

Marie Curie je prejela dve Nobelovi nagradi – eno za fiziko in eno za kemijo – in postala prva ženska, ki je prejela to prestižno priznanje. Njeno delo na področju radioaktivnosti in odkritje radia in polonija sta pustila pomemben vpliv na razvoj fizike in kemije. Njena strast do raziskovanja in njena požrtvovalnost sta zaznamovali znanstveni svet ter navdihnili številne mlade znanstvenike po vsem svetu.

Zaključek

Mesec november je obdobje, ko narava prehaja iz jeseni v zimo, in ko se tradicije ter kulturni pomeni izražajo na različne načine. Je čas, ko se ljudje zberejo, da bi se spomnili preteklih dogodkov, častili svoje prednike in izražali hvaležnost za blagoslove. Hkrati pa je to tudi čas, ko se lahko poglobimo v naravne cikle in se prepustimo lepotam prehajanja letnih časov.

The post Mesec november – Narava, Tradicije in Kulturni Pomen appeared first on e-Maribor.

Na ta dan se nas velika večina odpravi na pokopališča, kjer uredimo grobove, prižgemo sveče na grobovih naših bližnjih in prijateljev ali samo postojimo ob grobu in se spomnimo pokojnega. Katoliška cerkev 1. novembra obhaja slovesni in zapovedan praznik vseh svetih, ki ga praznujejo po vsem svetu.

V Sloveniji se pokojnih največkrat spomnimo, tako da prižgemo svečo. Letno Slovenci prižgemo okoli 16 milijon sveč, samo v dneh okoli praznika jih prižgemo okoli 11 milijonov. Povprečno Slovenec letno prižge osem sveč.

V podjetju Snaga Maribor se tako upravičeno sprašujejo: »Nas bo plastika pokopala?« Odpadne nagrobne sveče so se v preteklosti večinoma odlagale, odlaganje odpadkov pa je v skladu z evropsko hierarhijo ravnanja z odpadki najmanj zaželen način ravnanja. Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in ozračje, hkrati pa odlaganje odpadkov pomeni trajno izgubo virov.

Za ravnanje z odpadnimi svečami so odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, medtem ko morajo upravljavci pokopališč in izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zagotoviti ločeno zbiranje odpadnih sveč – torej infrastrukturo. Odpadne nagrobne sveče se zato morajo zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od zelenega odpada in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih.

Večina odpadnih sveč v Sloveniji še zmeraj končna na odlagališčih, čeprav v Evropi obstajajo uspešne predelave odpadnih sveč — načini, kako iz odpadnih sveč pridobiti uporabne materiale. Kar 75,4 % odpadne sveče je namreč mogoče predelati in iz odpadka dobiti nove surovine. Ampak žal ne pri nas, zato so odpadne sveče pri nas še zmeraj zelo nezaželen odpadek. In letno ga ustvarimo ogromno.

V Snagi Maribor zato svetujejo, da kupujmo sveče v stekleni embalaži, saj je steklo neskončno krat možno predelati in iz odpadnega stekla tudi v Sloveniji ustvarjajo nove surovine in polizdelke, pokojni osebi se poklonimo s cvetjem, cvetje je biološki odpadek, ki se neposredno vrača v zemljo in prižgimo vsaj eno svečo manj.

J. L.

The post Dan spomina na mrtve ali dan plastičnih nagrobnih sveč? appeared first on e-Maribor.