Andrej Bauman, Arsenovičeva preobleka, oziroma človek, ki je v Mestnem svetu  Arsenoviču le kimal in redko kdaj tudi kaj povedal, hoče biti glavna faca v mestu Maribor.

Neverjetno, noro, kako nekateri kandidati tipa Frangež, želijo zavladati Mariboru, prej pa so glasovali vedno v korist svojega “ljubljenega” župana Arsenoviča, sedaj, ko je violilna kampanja, pa bi radi spreminjali Maribor. Eden takih je tudi Andrej Bauman. Zanimiva Arsenovičeva preobleka. 

Bauman in sedem kandidatov z njegove liste niso politični novinci. V mandatu 2022–2026 so delovali kot mestni svetniki v skupini Arsenovič za Maribor, nekateri pa naj bi v mestnem svetu sedeli že od leta 2018. Je pa zanimivo Bauman večino časa le dvigoval roke, povedal pa večinoma nič. vsaj nič pametnega. In ko je bilo treba so ravno Bauman in kompanija imeli možnost sodelovati pri odločanju o vprašanjih, ki danes močno zaznamujejo Maribor: od cen vrtcev in parkirne politike do urejanja zelenih površin, občinskih položnic, investicij in zadolževanja mesta. Bili so le “dvigovalci” rok!

Posebej zanimiva je navedba o kar 1.465 poimenskih in javnih glasovanjih, kar predstavlja obsežno dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče preveriti, kako so posamezni svetniki glasovali in katere odločitve so podprli. Zato je nastala tudi spletna stran, ki Baumanove obljube postavlja pod velik vprašaj. 

Spletno stran najdete TUKAJ!

Nova lista, stara politika?

Politična samostojnost se ne dokazuje zgolj z novim imenom liste ali drugačno predvolilno podobo. Pomembno je predvsem, kako so kandidati ravnali takrat, ko so že imeli možnost vplivati na občinsko politiko.

Če Andrej Bauman danes zagovarja drugačno smer razvoja Maribora, kot jo je do sedaj, ko je bil njegov poglavar Arsenovič, bi bilo smiselno javno pojasniti, katere dosedanje odločitve podpira, katerim nasprotuje.  Enako velja za druge kandidate, ki so bili v preteklih mandatih del mestnega sveta. 

Mariborčani imajo pravico vedeti, kdo je v preteklosti glasoval za posamezne ukrepe in kdo jim je nasprotoval. Predvolilne obljube so namreč le en del politične zgodbe. Drugi, precej bolj preverljiv del, so dejanja in glasovanja. Kajti pravo vprašanje ni zgolj, kdo danes obljublja spremembe, ampak tudi, kdo je sodeloval pri odločitvah, ki jih želi zdaj spreminjati.

Se nadaljuje…

The post Andrej Bauman je drugi Arsenovič, le preoblaka je druga? appeared first on e-Maribor.

Scenarij internega načrta Svobode za referendum se bere, kot kriminalka. Tako želijo zmanipulirati lahkoverne ljudi, zakaj morajo interventni zakon, ki je pomemben zakon za razvoj Slovenije zrušiti.

Od navodil za vzbujanje strahu do natančnega urnika objav poslancev in vključevanja zunanjih govorcev na portalu Zanima.me razkrivajo grozljiv 49-stranski komunikacijski načrt Gibanja Svoboda za referendumsko kampanjo proti interventnemu zakonu. Levičarji bi naredili popolnoma vse, da bi se ponovno povzpeli na oblast in obvladali državo.  Takih peklenskih načrtov, so očitno zmožni le oni!

Na četrti strani dokumenta, ki ga je verjetno pisala manipulativna druščina skrajnih levičarjev v Svobodi z Robertom Golobom in Niko Podakar na čelu, se neverjetno avtorji čustveno opredelijo do usmeritve kampanje.

Naša argumentacija mora sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu zelena luč za to, da desna koalicija družbo pelje v popolnoma nov scenarij in ta scenarij je strašljiv. Če se zakon uveljavi, življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več.

S tam argumentom se bo po lokalnih voltvah začelo strašenje ljudi. Avtorji tega dokumanta izrecno opozarjajo, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki jih ne skrbijo javno finančni učinki zakona, vendar nasprotujejo politiki Janeza Janše.

V dokumentu se ob tem zvrstijo izrazito politične oznake, med drugim »nazadnjaštvo, rasizem, nestrpnost, trumpizem«. Strategija je jasna: tudi volivcu, ki se strinja z nižjimi davki ali drugimi predlaganimi razbremenitvami, je treba ponuditi razlog za glas proti. Komunikacijski načrt posebej izpostavlja t. i. taktične volivce. Predvideno sporočilo tej skupini se glasi: “Glasujete o celem paketu, ne o enem ukrepu.”

Kako zmanipulirati ljudi? Vsak poslanec Svobode naj bi vsaj dvakrat tedensko objavil vsebino s spletnim kalkulatorjem, najmanj trikrat tedensko objavil zgodbo ali kratek video s terena, na komentarje pod lastnimi objavami pa odgovarjal še isti dan. Vsak dan vsaj ena objava o zakonu na glavnem profilu. Osrednje objave stranke delijo vsi poslanci isti dan.

V zadnjem tednu kampanje, od 30. novembra do 5. decembra, naj bi se tempo še stopnjeval: najmanj dve objavi dnevno, pri čemer bi morala ena vsebovati poziv k udeležbi in uporabo kalkulatorja. Dokument predvideva tudi najmanj eno referendumsko stojnico ali dogodek tedensko v volilnem okraju.

A tega še ni konec. Naslednje navodilo je naslednje: Vak deljen rezultat je osebno pričevanje, ki mu ljudje verjamejo bolj kot strankarski objavi. Z deljenjem rezultatov moramo preplaviti družbena omrežja. Primer predlaganega sporočila je: »Od interventnega zakona dobim 0 €. Koliko dobiš ti?” Cilj je, da se enotno zasnovano kampanjsko sporočilo ne širi samo prek uradnih strankarskih profilov, temveč tudi prek osebnih objav volivcev.

Če bo interventni zakon sprejet, se bo uničilo
javno šolstvo
javno zdravstvo
celotno socialno politiko in
Slovenijo, kot jo poznamo danes
Kdo je princa sence rojenega z zlato žlico v ustih naučil, da je narod potrebno ustrahovat… za dosego lastnih političnih ciljev? https://t.co/uxYfMrWk9h

— tolemamo (@tolemamo) November 5, 2026

Dokument vsebuje tudi priročnik za odzivanje na argumente podpornikov zakona. Pri očitku, da je Svoboda v času svoje vlade sama preveč zapravljala, avtorji svetujejo naslednji pristop: “Ne odgovarjamo vsebinsko.” Predlagani odgovor je še krajši: “Ne odgovarjaj; vrni se k vprašanju, kdo plača luknjo?”

Tako manipulativno želi Svoboda prepričati ljudi, naj na referendumu glasujejo proti. Zagotovo se bo še bolj “svinjske” tekme lotila Nika Kovač, ki bo verjetno spet jokala po družbenih omrežjih?

The post Grozljivo! Tako pri Svobodi želijo zmanipulirati ljudi, da glasujejo proti interventnemu zakonu. appeared first on e-Maribor.

Mercator center Tabor, ali, ot mu pravijo novi Mercator spreminja podobo. Po tem, ko smo bili priča zapuščanju trgovin in gostinskih lokalov, je center dobil veliko spremembo. Po novem se imenuje “Pravi punkt!”

Center Mercator Tabor II si je nadelo novo ime Pravi Punkt Družba Boscarol, ki je lastnica od leta 2023, je 1. novembra prevzela tudi upravljanje. Po prevzemu upravljanja, v družbi načrtujejo ureditev notranjosti in zunanjosti, novo podobo, zapolnitev praznih lokalov, dodatno ponudbo in storitve.

V pripravi je tudi nova spletna stran, ki bo obiskovalcem ponujala aktualne informacije o ponudbi, dogajanju in novostih. Poseben poudarek bo namenjen dogodkom. Obiskovalce pa bo čakala glasba Radia Odiseja, ki je ena od novih pridobitev na ravni skupine Boscarol. Kljub spremembi imena nakupovalnega središča Mercator ostaja njegov pomemben del. Obiskovalce bo še naprej nagovarjala tudi popolnoma prenovljena trgovina Mercator, ki bo prispevala k novi podobi nakupovalnega središča. Piše Maribor24.

Velika tridnevna otvoritev bo trajala kar tri dni od 19. do 21. novembra

Pravi Punkt bo svojo novo zgodbo uradno predstavil tudi s tridnevnim otvoritvenim dogajanjem, ki bo potekalo od četrtka, 19. novembra, zjutraj do sobote, 21. novembra. Organizatorji napovedujejo zelo bogat program, poln zabave, glasbe in kulinaričnih doživetij. V vseh treh dneh bodo obiskovalce razveseljevala znana glasbena imena, med njimi Tudi Natalija Verboten.

Na programu bodo tudi kulinarični šov, zabava za najmlajše, predstavitve izdelkov in številne druge aktivnosti. Obiskovalci bodo lahko izkoristili tudi kupone za ugodnejše nakupe in posebne otvoritvene ponudbe.

S spremembo imena se tako za Mercator Tabor II začenja novo poglavje. Pravi Punkt želi postati več kot le nakupovalno središče – prostor, kjer se bodo prepletali nakupi, druženje, zabava, kultura in različna doživetja. Ali bo nova zgodba zaživela v polni meri, bodo pokazali prihodnji meseci, a napovedi lastnika vsekakor obetajo precej sprememb.

The post Mercator center Tabor postaja “Pravi punkt”. Tridnevna velika otvoritev! appeared first on e-Maribor.

Saj ni res, pa je. Izraba celjskih študentov na eni od tamkajšnjih srednjih šol za politične namene Flurine Ametaj, kandidatke za mestni svet Celja, na listi Gibanja svoboda, je zavržno dejanje.

V Celju pred lokalnimi volitvami dviguje prah Flurine Ametaj, kandidatka za mestni svet Mestne občine Celje. Pozornost je pritegnila z na eni od tamkajšnjih srednjih šol. Flurina Ametaj, je namreč kandidatka Gibanja Svoboda za celjski mestni svet. Zao je še toliko bolj sprevrženo, da je v sredo gostovala na Gimnaziji Celje – Center, kjer je dijakom pri pouku sociologije govorila o predsodkih, stereotipih in vključevanju priseljencev v družbo. Pišejo Slovenske novice.

Očitno hoče biti Albanka v ospredju, saj se očitno rada gleda v medijih. A tokrat je zagotovo šla čez rob. Izrabljanje otrok v politične namene je namreč sprevrženo dejanje. Do tega dejanja je bil kritičen tudi  Zmago Jelinčič Plemeniti (predsednika SNS), ki vodstvu gimnazije očita, da je pod pretvezo izobraževanja o medkulturnosti dijakom omogočilo srečanje s politično kandidatko v času predvolilne kampanje.

Očitno pa, vsaj po zapisih na družbenih omrežjih Flurine Ametaj, ne ve, da je Celje mesto v Sloveniji in ne nekje na Kosovu ali Albaniji.

Kaj lahko Celju in Sloveniji naredi večjo sramoto?

The post Pobalinski način? Flurina Ametaj izkoristila študente za svoj politični vpliv pred volivami? appeared first on e-Maribor.

Neznani storilec  naj bi v Ljubljani z dronom snemal v stanovanje sokoordinatorja Levice in kandidata za ljubljanskega župana Luke Mesca. Slednji naj bi poklical policijo.

Luka Mesec meni, da je incident politično motiviran. Kdo bi lahko stal v ozadju, ne želi ugibati, pravi pa, da volilna kampanja pred prvim krogom lokalnih volitev postaja vedno bolj umazana in da njegovi nasprotniki uporabljajo tudi kazniva dejanja. Oglasila se je celo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da takšna dejanja ne smejo ostati brez posledic.

Brnenje drona je Mesec prvič zaznal v sredo zvečer, vendar pa drona, potem ko je odprl okno, ni opazil. Včeraj pa so ga na to, da dron snema na oknu njegove spalnice in dnevne sobe, opozorili sosedi, ki so zaradi tega poklicali policijo. “Odprl sem okno in dron posnel ter nato tudi sam poklical policijo,” je povedal Mesec.

Prav zanimivo je, da bi nekdo z dronom snemal Luko Mesca in to ravno pred volitvami. Kot je zapisal Bojan Požar: “Poznavajoč SLO politično sceno pravim takole: – Približno 90 % možnosti je, da si je Luka Mesec dron naročil sam, da izpade žrtev, kar naj bi mu ustrezalo v finišu predvolilne kampanje za ljubljanskega župana, ali pa zgolj zato, da prehiti napoved posnetka, ki ga je pred dnevi napovedal Aleksander Repić. Posnetek je na omrežju X objavil Bojen Požar.

Kakšno pa je vaše mnenje. Si je Luka Mesec sam naročil dron, za uspešno medijsko zgodbo levih medijev?

Pazi to, pravkar prejel, po elektronski pošti, pričujočo ponudbo za odkup videoposnetkov @LukaMesec, domnevno na skrivaj posnetih z dronom, vključno z enim od posnetkov, ki ga prav tako prilagam. Ta posnetek sicer bolj deluje kot vnaprej zrežirana in zaigrana scena z Luko Mescem v glavni vlogi.

— BojanPožar (@BojanPozar) November 6, 2026

Nekaj odzivov:

Ko si zadet, slišiš drone, a jih ne vidiš.
Ampak, ker so županske volitve, igraš žrtev prividov. https://t.co/5XG1Hlp6rU

— Donald Duck & Mickey Mouse (@naravnosi) November 6, 2026

Poznavajoč SLO politično sceno pravim takole:
– Približno 90 % možnosti je, da si je @LukaMesec drona naročil sam, da izpade žrtev, kar naj bi mu ustrezalo v finišu predvolilne kampanje za ljubljanskega župana, ali pa zgolj zato, da prehiti napoved posnetka, ki ga je pred dnevi napovedal @nisemfejk.
– Le 10 % pa, da so ga nekateri resnično hoteli na skrivaj posneti.

— BojanPožar (@BojanPozar) November 6, 2026

Dron, ki je priletel na balkon Luke Mesca naj bi strmoglavil na pločnik pred blokom.
Pojavljajo se ugibanja, da je nosil preveliko težo. https://t.co/y1SEA3gts2

— Sergij (@2021m2021) November 6, 2026

@mlinarca Res je skrajno grdo, da je samega sebe dal posneti…

Za medije je izjavil, da je dron zbežal, na posnetku katerega so “neznanci” poslali @BojanPozar pa po Bollywoodsko frajersko zaprl okno in šel noter, dron pa zunaj snema na mestu.

Očitno jim res peljete na vsako finto…

— bwana_dik (@bwana_dik) November 6, 2026

In na koncu še zanimiv zapis poslanke Resnice, Katje Kokot: 

Ko pa je novinar Reporterja posegel v mojo zasebnost, slikal moj dom in ljudi v njegovi okolici, slike objavil na naslovnici revije in po celem spletu….pa se niste oglasila?!?
Ko sem tako dejanje obsodila, ter storilca opisala z izprijenim ognojkom družbe, ki za svoj cilj diskreditacije ne izbira sredstev, pa ste obsodila mene, ker sem se sama morala braniti pred takim početjem in sem z besedami poskušala opisati gnus nad ljudmi, ki prestopijo vse sprejemljive meje?
Kakšna svetohlinskost!
Kakšna dvojna merila!
Niti z eno besedo ali dejanjem niste dala vedeti,da je bil tak grob poseg v mojo zasebnost nedopustno ali zavržno dejanje.
Vsak dan novo razočaranje nad to državo…in ljudmi,ki bi naj imeli po funkciji enaka merila za vse.

— Katja Kokot (@KokotKatja) November 7, 2026

The post Je nekdo snemal Luko Mesca skozi okno, ali pa je bil to le njegov privid? appeared first on e-Maribor.

Župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak se je na družbenem omrežju Facebook lotil našega portala e-Maribor.si in mu namenil precej ostre besede, zaradi katerih naš portal pričakuje javno opravičilo.

Župan občine Hoče Slivnica, kateremu ni bil všeč članek z naslovom: “Župan Soršak ni plačal računa, občani pa nosijo posledice. Kdo jim bo vrnil 144.075,08 evrov?” Se je sedaj tudi sam spravil na naš portal in kar preko svojega profila na družbenem omrežju facebook obračunal z nami. Med drugim je zapisal, da je e-Maribor.si medij, ki »ne spoštuje zakonske pravice do popravka« ter s tem postavlja pod vprašaj svojo verodostojnost, profesionalnost in zanesljivost objavljenih informacij.

Toda ali župan sploh pozna zakonodajo, preden javno izreka tako resne obtožbe?

Soršakova trditev je sramota nekega političnega funkcionarja, kar župan vsekakor je. Zakon o medijih namreč predvideva zakonski postopek, v katerem ima odgovorni urednik možnost, da zahtevo za popravek preuči in se do nje opredeli. To ni avtomatična obveznost, da mora medij zahtevani popravek brezpogojno objaviti.

Po 71. členu Zakona o medijih (ZMed-1) mora odgovorni urednik o zavrnitvi zahteve za objavo popravka pisno obvestiti predlagatelja najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Zakon torej izrecno predvideva čas za odločitev uredništva. Portal e-Maribor.si ima tako pravico, da zahtevo prouči, presodi njeno utemeljenost in v zakonskem roku sprejme odločitev. Če meni, da so izpolnjeni zakonski razlogi za zavrnitev, lahko to stori z ustrezno obrazložitvijo.

Zato se postavlja povsem legitimno vprašanje: na podlagi česa je župan že vnaprej razglasil, da portal ne spoštuje zakona? Je morda že sam odločil, kakšna mora biti uredniška odločitev in kdaj mora biti sprejeta? Še posebej nenavadno je, da takšne očitke izreka prav župan, ki bi moral kot javni funkcionar še toliko bolj paziti na točnost svojih javnih izjav. Kritika medijev je seveda dovoljena. Tudi zahteva po popravku je zakonska pravica. Toda javno obtoževati medij kršenja zakona, še preden se izteče zakonski rok za odločitev o zahtevi, je nekaj povsem drugega.

Spoštovani gospod župan, Zakon ne določa, da mora medij ravnati po vaših pričakovanjih, še manj pa po vaših navodilih. Določa pa pravila, ki veljajo za vse – tudi za tiste, ki se znajdejo v novinarskih prispevkih.

Na portalu e-Maribor.si bomo še naprej vztrajali pri pravici do svobodnega in odgovornega novinarskega dela. Našega uredniškega dela ne bodo določali pritiski, javne diskreditacije ali pričakovanja posameznih politikov. Zato bomo tudi zahtevali županovo JAVNO OPRAVIČILO.

The post Župan Hoč, Marko Soršak javno oblatil naš portal e-Maribor.si. Zahtevamo javno opravičilo! appeared first on e-Maribor.

Državni zbor je danes, 5. novembra 2026, s 46 glasovi za in 27 proti sprejel novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki omogoča uporabo sredstev iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč tudi za krizno pomoč kmetom.

Slovensko kmetijstvo se že dlje časa sooča s številnimi težavami. Visoke cene goriv in mineralnih gnojil, naravne nesreče, suše, bolezni in vse večja nihanja na trgu močno obremenjujejo kmetijska gospodarstva. Prav zato je vlada pripravila spremembo zakona, ki naj bi omogočila hitrejše zagotavljanje finančne pomoči ob kriznih razmerah.

Za leto 2026 je predvidenih do 5,4 milijona evrov slovenskih sredstev, ki bodo skupaj z 2,7 milijona evrov evropske pomoči omogočila skupno pomoč v višini do 8,1 milijona evrov. V prihodnjih treh letih pa je za krizne ukrepe predvidenih še do 1,5 milijona evrov letno.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi zakona poudaril, da mora država ob resnih motnjah v poslovanju kmetijstva ukrepati hitro in učinkovito. Predlog so podprli tudi poslanci, ki so poudarjali pomen ohranjanja domače pridelave hrane in prehranske varnosti. Podporo so napovedali v poslanski skupini SDS, NSi, SLS, Fokus, pri Demokratih in v stranki Resnica. Mojca Žnidarič je ob tem opozorila, da mora država poleg krizne pomoči zagotoviti tudi sredstva za namakanje, obnovo zaraščenih površin in izboljšanje kmetijskih zemljišč.

PROTI Tako so o pomoči slovenskim kmetom glasovali poslanci Svobode, SD in Levice. https://t.co/7vt3cEFVpL

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 5, 2026

So pa sramotno proti pomoči kmetom glasovali v opoziciji, ker jim ni všeč vir financiranja. Recimo Luka Goršek iz SD je poudaril, da je pravočasna pomoč kmetijskim gospodarstvom nujna, vendar bi morala biti financirana drugače. A če je nujna, zakaj je potem glasoval proti? Ni pa seveda edini. Proti so glasovali tudi (po abecedi, kot so zapisani v Državnem zboru): Avšič Bogovič Nataša, Bezjak Zrim Damijan, Brecelj Tina, Čalušić Mateja, Gazinkovski Sandra, Han Matjaž, Hot Meira, Janev Robert, Jerman Jana, Katič Andreja, Klemenc Andrej, Kozlovič Tamara, Lah Tomaž, Novak Tereza, Pešl Šater Metka, Premk Martin, Rajbenšu Andreja, Ratajc Darko, Sajovic Borut, Sluga Janja, Süč Dejan, Šega Vladimir, Tacer Perlin Lucija, Uranič Teodor, Vujanović Duško, Žavbi Lenart.

Zapomnite si ta imena, še posebej kmetje. S sprejetjem zakona pa je tako država dobila možnost, da del sredstev, zbranih iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, uporabi tudi za pomoč kmetom ob kriznih razmerah.

8,1 milijona evrov denarne pomoči slovenskim kmetom!

Državni zbor je sprejel predlog vlade za dodatno finančno pomoč kmetom zaradi višjih stroškov gnojil in goriv.

Kmetje bodo pomoč prejeli še letos, brez vlaganja dodatnih vlog! https://t.co/pmXa4lEv9b

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 5, 2026

The post Pomoč kmetom izglasovana. Kdo je sramotno glasoval proti? appeared first on e-Maribor.

Levičarski portal Reporter je danes ob šestih zjutraj objavil intervju odgovornega urednika Silvestra Šurle s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom, še pred deveto pa sta izginila tako članek kot videoposnetek.

Članek z naslovom “Politična vojna vseh proti vsem: Golob in Šurla v Reporter podkastu” je izginil z izvirnega spletnega naslova, YouTubov posnetek pa je bil nastavljen kot zaseben. Očitno si je nekdo zaželel, da videa nebi bilo. A brez skrbi.

Kljub umiku so na spletu ostale digitalne sledi objave in obsežen indeksirani zapis pogovora, na podlagi katerega na portalu Zasnima.je rekonstruirajo politično najbolj zanimive dele iz video posnetka.

O čem sta govorila Golob in Šurla?

The post Koga se boji Goloba? Iz spleta je izginil podcast Reporterja z Robertom Golobom appeared first on e-Maribor.

Osem let so svetniki SD v mestnem svetu glasovali z Arsenovičem – štiri leta je SD imela podžupanjo. Danes pa obljubljajo “Novi Maribor”. Slepomišenje in sprenevedanje kandidata SD za župana, Matevža Frangeža je neverjetna norost. 

Sežigalnica v Mariboru je ena izmed pomembnejših okoljskih in infrastrukturnih tem v mestu. Gre za načrtovani objekt za termično obdelavo odpadkov, pri katerem bi z njihovim sežigom pridobivali tudi energijo za ogrevanje oziroma druge energetske potrebe. Tudi pri njej se Matevž Frangež spreneveda. 

Pomemben datum v zgodbi o načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru je 17. april 2025. Takrat je vlada Roberta Goloba, v kateri je funkcijo državnega sekretarja opravljal tudi Matevž Frangež, sprejela Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Uredba je vzpostavila pravno podlago za podeljevanje koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov. Predvidela je možnost obratov v več slovenskih mestih, med njimi tudi v Mariboru. Za mariborski projekt se je kot predvidena lokacija omenjalo območje ob Snagini sortirnici na Teznem oziroma na Taboru.

 Sežigalnico na Teznem je z uredbo predvidela Golobova vlada, v kateri je bil Frangež državni sekretar. Svetnika SD sta februarja glasovala za seznanitev s prijavo mesta na razpis, Frangež je marca odpadke imenoval strateško surovino, za katero je »bolje, da zanje poskrbimo sami«. Oktobra obljublja zavezujoč referendum – ko je bil referendum aprila na dnevnem redu mestnega sveta, svetnika SD nista glasovala.

Koncesije naj bi bile podeljene za obdobje 30 let, kar pomeni, da ne gre za kratkoročen projekt, temveč za odločitev z dolgoročnimi posledicami za mesto in njegove prebivalce. Leto kasneje mestni svet Mestne občine Maribor umakne odlok o referendumu z dnevnega reda. Svetnika SD takrat ne glasujeta. A sedaj v dnevih pred volitvami programa za Novi Maribor obljublja zavezujoči referendum. 

Kot kandidat za poslanca, stranke SD je Frangež Govoril tako: “Država naj najde sistemsko rešitev, razmisliti je treba tudi o energetski izrabi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Odpadki so strateška surovina in bolje je, da zanje poskrbimo sami.“

No danes, ko je kandidat za Mariborskega župana pa Frangež previdno: “Nasprotujem prevzemu projekta za vsako ceno; če bom župan, bodo o postavitvi sežigalnice občani odločali »na zavezujočem referendumu,”

Očitno gre pri Frangežu enkrat tako, drugič pa drugače, odvisno od njegovih potreb.

The post Predvolilne obljube ali politična prevara Matevža Frangeža 2. del. Sežigalnica appeared first on e-Maribor.

Večnamenski objekt v Slivnici ima tudi manj prijetno finančno zgodbo. Občina Hoče-Slivnica je izgubila dolgoletni sodni spor zaradi neplačanih gradbenih del, Višje sodišče v Mariboru pa je potrdilo obveznost plačila 83.327,50 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo že od leta 2007.  

V ozadju zgodbe je spor zaradi gradbenih del pri izgradnji večnamenskega objekta v Slivnici. Gre za terjatev podjetja MTB d.o.o., ki je bila pozneje prenesena na podjetje z gradbeno mehanizacija, To je od Občine Hoče-Slivnica zahtevalo plačilo opravljenih del. Zadeva se je vlekla vrsto let, občina pa je ves čas nasprotovala zahtevku. Med drugim je trdila, da je terjatev zastarala in da tako imenovana soinvestitorska pogodba ne določa neposredne obveznosti občine za plačilo izvedenih gradbenih del.

Sodišče: Dela so bila opravljena, plačilu ni bilo!

Prvotno je Okrožno sodišče v Mariboru že januarja 2024 odločilo, da mora občina plačati 83.327,50 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. avgusta 2007 dalje. Preostali zahtevek v višini 82.551,40 evra je zavrnilo. Toda zgodba se s tem ni končala. Višje sodišče v Mariboru je oktobra 2024 ugodilo občinski pritožbi in sodbo v ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Razlog je bil procesne narave, saj se občina ni mogla izjaviti o pravni podlagi, na katero je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.

V ponovljenem postopku je Okrožno sodišče v Mariboru 11. novembra 2025 ponovno odločilo v korist tožeče stranke. Sodišče je ugotovilo, da ni šlo zgolj za skupno investicijsko sodelovanje, temveč za odplačno pogodbeno razmerje, katerega bistvo je bila izvedba del proti plačilu. Zavrnilo je tudi ugovor zastaranja, saj je bilo to pretrgano s predhodnim sodnim postopkom.

Višje sodišče zavrnilo občinsko pritožbo Občina se je ponovno pritožila, vendar tudi tokrat ni uspela. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo opr. št. I Cpg 19/2026 z dne 10. aprila 2026 pritožbo občine zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. To pomeni, da mora Občina Hoče-Slivnica plačati: 83.327,50 evra glavnice, zakonske zamudne obresti od 2. avgusta 2007 dalje.

Pomembno je poudariti, da so obresti tekle skoraj dve desetletji. Zato se finančna obveznost občine ne konča pri znesku 83 tisoč evrov. K temu je treba prišteti še morebitne stroške postopkov. Račun na koncu plačajo občani. Sodni spor odpira tudi širše vprašanje odgovornega ravnanja z občinskim denarjem. Vsak takšen spor, ki se vleče dolga leta in se konča s pravnomočno obveznostjo plačila ter visokimi zamudnimi obrestmi, pomeni finančno breme za občinski proračun.

Občina je v svojem poročilu z dne 1. junija 2026 navedla tudi predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ali je bila revizija pozneje dopuščena in kakšna je odločitev Vrhovnega sodišča, iz pregledanega gradiva ni razvidno. Dejstvo pa ostaja: Višje sodišče v Mariboru je občinsko pritožbo zavrnilo in potrdilo obveznost plačila.

Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je preprosto: kdo bo prevzel odgovornost za finančne posledice dolgoletnega spora in koliko bo na koncu ta zgodba dejansko stala občane Hoče-Slivnice?

Po neuradnih podatkih, naj bi občina 20. maja 2026 gradbenemu podjetju, kateremu je dolgovala denar, morala plačati kar 227.402.58 evrov z vsemi obrestmi vred. Torej precej več, kot če bi plačala račun po končanih delih. Kdo pa bo plačal razliko, kar 144.075,08 evra? Občani in občanke občine Hoče Slivnica torej in ne župan osebno? Vprašanje pa je tudi, koliko je občino stal še odvetnik iz odvetniške pisarne Gorjup

Čeprav so se neplačila začela že v času prejšnjega župana, pa tudi Soršak ni preprečil nadaljnjih sodnih postopkov in številnih pritožb. Zaradi dolgotrajnega pravdanja se je dolg občine povečal za dodatnih 144.075,08 evra.

Se ob tem postavlja vprašanje: bo Soršak za nastale dodatne stroške prevzel odgovornost ali bodo račun za njegovo ravnanje znova plačali občani?

The post Župan Soršak ni plačal računa, občani pa nosijo posledice. Kdo jim bo vrnil 144.075,08 evrov? appeared first on e-Maribor.