Odpadnik iz stranke SDS, ostareli in že zdavnaj od volivcev pozabljeni Miha Brejc, je očitno hotel zasloveti s pomočjo levice. V javnost je, kot pravi sam, dal anketo za odstop Zorana Stevanoviča. A s to anketo je bilo marsikaj narobe. Predvsem pa so jo spodbujali levičarski aktivisti in verjetno je večina anketirancev bila kar računalniški sistem.

Kot ugotavlja portal Zanima.me, taka aplikacija ne nastane čez noč. Nekdo je moral izbrati ime Stevo Go Home, registrirati domeno stevogohome.si, postaviti spletno stran in obrazec, urediti zbiranje podatkov ter pripraviti besedila in vizualno podobo akcije. Prav tako mora nekdo upravljati pridobljene podatke in infrastrukturo, na kateri peticija deluje. Dvomimo, da bi 78-letni Miha Brejc to znal. Zagotovo ga je nekdo z leve prepričal, naj bo pobudnik te ankete, verjetno pa ne brezplačno. Brejc je bil namreč nekoč član stranke SDS.

Sedaj pa k sramotnemu delu zbiranja podpisov, kateremu so nasedli skoraj vsi levi mediji. Je 70.000 podpisov sploh pristnih? In kako je stran narejena? V JavaScriptu ima lastni generator grafik za družbena omrežja, ki na Canvasu sestavlja slike velikosti 1080 × 1080 slikovnih pik, watermark STEVOGOHOME.SI, besedilo in barve. To ni običajen pristop »namesti WordPressovo temo in napiši članek«. Gre za namensko izdelano kampanjsko stran, za katero je bila domena registrirana že 22. julija, razkriva portal Zanima.me.

In zdaj pride najpomembnejše – način zbiranja podpisov. Obrazec so preizkusili tudi na portalu Zanima.me. Brez prijave v Googlov račun so se prijavili kot »Janez Novak« in ga izpolnili dvakrat, seveda z izmišljenim e-poštnim naslovom. V obeh primerih je sistem sporočil, da je podpis sprejet, nato pa uporabnika pozval, naj peticijo deli naprej.

In zdaj si zamislite, da se levi nevladniki spravijo skupaj in štiri ure »nabijajo« anketo. Javnosti pa kot dokaz »prodajajo« eno samo veliko številko, medtem ko se nihče ne vpraša, kako je ta številka sploh nastala. Morebiti, ugotavljamo seveda, je bilo nekaj 10.000 glasov res pristnih. A če delaš po levičarski “pameti” je verjetno vse mogoče?

Influencer Aleksander Repić je medtem danes sprožil kontra peticijo “Stevo ostaja”, na domeni stevostayhome.si, z namenom, da pokaže “kako morajo take stvari delovati”. Podpis pod peticijo se šteje šele, ko je potrjen v prejeti e-pošti. Kljub tovrstnem “situ” je v podporo Stevanoviću zalo hitro zbral 13.566 podpisov in številka hitro raste. Anketo najdete TUKAJ!

In včeraj se je očitno tudi odpadnik Brejc zavedal da je bilo mogoče v obrazec za odstop Zorana Stevanoviča, brez preverjanja identitete vpisati praktično kogarkoli – od Vladimirja Putina in Donalda Trumpa do Jamesa Bonda in Jezusa Kristusa – isti uporabnik pa je lahko obrazec izpolnil večkrat. Anketo je zato umaknil. Javnost pa ne bo nikoli vedela, koliko izmed 70.000 zbranih »podpisov« je dejansko pristnih?

Bravo levaki. Proti Stevanoviću tudi Jezus Kristus, James Bond. Miki miška in Vladimir Putin! Pa pozabili sta še opico od Klakočarjeve, pa kozmični dež.

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 19, 2026

Mogoče bi bilo boljše, če bi se Brejc pri teh letih raje ukverjal s čim drugim, kot s spletnimi anketami in zavajanji naroda. Verjetno pa je njegova pokojnina vseeno premajhna. Levičarji baje nobene stvari ne delajo brezplačno?

The post Miha Brejc zavajal slovensko javnost in si naredil sramoto? Koliko je lažnih glasov iz ankete? appeared first on e-Maribor.

Državni zbor bo v torek na izredni seji določil datum treh posvetovalnih referendumov. Med drugim tudi o ukinitvi prisilnega prispevka za RTV naročnino, katero morajo plačevati vsa gospodinjstva in nekatera podjetja v Sloveniji.

V torek bodo poslanci na izredni seji določil datum treh posvetovalnih referendumov: o ukinitvi RTV-prispevka, o odpravi volilne pravice za tujce (ki niso državljani Slovenije ali EU) in o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela za delovno sposobne. Zagotovo bo največ zanimanja požel zakon o ukinitvi RTV prispevka.

Izredno sejo DZ so zahtevali poslanci koalicijskih strank in poslanci Resni.ce. Pričakovati je, da bodo predlagali izvedbo vseh treh posvetovalnih referendumov hkrati z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan za 11. oktober.

Tako bi volivci v enem dnevu glasovali o štirih vprašanjih. Ključna razlika med njimi pa ostaja v pravni moči: medtem ko je zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi za poslance pravno zavezujoč, trije posvetovalni referendumi za parlament nimajo neposrednih pravnih posledic. Zakon, da bi se namesto z obveznim prispevkom RTV financirala iz proračuna, je že pred volitvami predlagala stranka Resni.ca s pomočjo podpisov državljanov.

Ste za to, da se ukine plačevanje RTV naročnine? To pa vas sprašujemo mi v naši anketi! Za glasovanje kliknite tipko “vote”! 

The post 11. oktobra bo referendumski dan. Odločali bomo tudi o ukinitvi RTV prispevka. Anketa appeared first on e-Maribor.

Civilna iniciativa Civilne iniciative Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je zaradi dodatnega poslabšanja likvidnostnega položaja RTV Slovenija pozvala k vložitvi predloga za stečaj na pristojno sodišče.

Kot piše CI ADSS je imela RTV Slovenija glede na finančne podatke iz leta 2025, ki so javno dostopni, primankljaj ca. 6 milijonov evrov in likvidnostne težave (poročilo Sveta RTV, februar 2025). RTV Slovenija se financira pretežno iz RTV prispevka, oglaševanja (108 milijonov evrov v letu 2025 in delno iz proračuna (8,5 milijona za narodnostne skupnosti). Dvig prispevka za 10% v letu 2025 ni pokril primanjkljaja, kar potrjuje likvidnostne težave. Tudi računsko sodišče je v porevizijskem poročilu, objavljenem  v letu 2024, opozorilo, da RTV Slovenija  ni odpravila nepravilnosti, kar nakazuje na slabo finančno upravljanje, pa država kljub temu ni ukrepala z radikalnimi spremembami.

Kot pišejo na omenjenem portalu je po 26. Členu ZRTVS-1 Republika Slovenija kot ustanoviteljica javnega zavoda dolžna zagotavljati pogoje za izvajanje javne službe. Povečanje števila neplačnikov RTV prispevka zmanjšuje prihodke, kar še dodatno zmanjšuje prihodke in poslabšuje likvidnost, vendar to ni neposredno povezano s stečajem, saj se izterjava  prispevka izvaja po Zakonu o davčnem postopku. Bilance stanja,  ki kažejo negativni kapital, bodo nesporno pokazale insolventnost RTV Slovenija.

Čeprav je RTV Slovenija javni zavod s posebnim statusom in poslanstvom, to ne izključuje stečaja v primeru hude finančne krize in izpolnjevanjem pogoja insolventnosti. Nesporno gre pri insolventnosti za negospodarno ravnanje Uprave RTV, saj bi med ostalim morali omejiti izdatke, pri čemer gre za zlorabo položaja nadzornega sveta.

Tako na podlagi  navedenega v CI ADSS podajajo pobudo, da odgovorni v vladajoči politiki preučijo možnost podaje predloga za uvedbo stečajnega postopka RTV Slovenija zaradi insolventnosti in naj le-tega posredujejoe Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Sprašujemo vas: “Kaj bi vi naredili z RTV, ki se sooča s finančnimi težavami?” Anketo najdete spodaj. (za glasovanje pritisnite “vote” glasuj!:

The post Poziv vladi k stečaju javnega zavoda RTV Slovenija! appeared first on e-Maribor.

RTV Slovenija se sooča z resnimi finančnimi izzivi, zaradi katerih se znova odpira vprašanje, kako naj javni servis deluje v prihodnje. 

Država seveda ni bankomat in poraja se vse več vprašanj, kako se bo naša nacionalna televizija prebila iz rdečih številk. Težave z likvidnostjo, visoki stroški in vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti postavljajo pred odločevalce pomembno vprašanje, kakšna naj bo prihodnost RTV Slovenija?

Gledanost programov RTV je slaba, v vse večji poplavi domačih in tujih televizijskih programov se naša nacionalna televizija enostavno izgubi. Poleg tega pa je na RTV Slovenija zaposlenih kar 2.029 ljudi. Samo stroški dela so leta 2025 znašali letno približno 96,6 milijona evrov. Povprečni strošek dela na RTV je 3.968 € mesečno na zaposlenega. Pri tem je ključno vprašanje ali je RTV Slovenija dovolj učinkovita glede na sredstva, ki jih prejema od državljanov?

Zato smo za vas pripravili zanimivo anketo kjer vas sprašujemo: “Kaj bi vi naredili z RTV, ki se sooča s finančnimi težavami?”

Sodelujte v anketi. Izberite odgovor in pritisnite tipko “vote” (glasuj). Glasujete lahko le enkrat!

The post Anketa našega portala. Kaj bi vi naredili z RTV, ki se sooča s finančnimi težavami? appeared first on e-Maribor.

Na levih medijih se je kot požar  v teh sušnih dneh razširil jokajoči zapis predsednice države, kjer se zahvaljuje vsem dobrim ljudem. A o skrivnostni ruski partnerki ni zapisala niti besede.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Facebooku objavila odpustno pismo iz izolske bolnišnice, kjer je ostala na opazovanju po petkovi prometni nesreči v predoru Kastelec na primorski avtocesti. V njem piše, da je v nesreči utrpela zlom ključnice.

V jokajočem pismu, oziroma predstavi za nejeverne Tomaže z levega političnega pola je zapisala: “Zahvaljujem se vsem dobrim ljudem, ki mi sporočajo prijazne želje za čim hitrejše okrevanje. Na vprašanja o poteku zdravljenja zlomljene ključnice pa vam z veseljem sporočam, da se dobro počutim in opravljam svoje dolžnosti, tudi ko sem na dopustu. Tako sem tudi danes prejela, pregledala in podpisala nekaj dokumentov, ki so mi jih posredovali iz Urada predsednice Republike Slovenije. Vsem želim prijetno poletje in pazite nase. Še bo vroče.“

Ker predsednica republike v času vožnje ni bila pripeta z varnostnim pasom, se pričakuje, da jo bo doletela globa v višini 120 evrov oziroma 60 evrov, če bo kazen poravnana v zakonsko določenem roku. Iz Urada predsednice republike so sporočili, da Nataša Pirc Musar po prometni nesreči še ni opravila pogovora s policisti.

Sama višina globe glede na predsedničine prejemke najverjetneje ne predstavlja posebnega bremena, saj predsednica države ni prav revna. Vendar bistvo zgodbe ni v denarni kazni, temveč v sporočilu javnosti. Pred leti je predsednica skupaj s sinom nastopila v preventivnem posnetku, v katerem je opozarjala na pomen pripenjanja z varnostnim pasom tudi na zadnjih sedežih vozila. Prav zato se zdaj postavlja vprašanje verodostojnosti takšnih javnih pozivov, ko ravnanje ob dejanskem dogodku odstopa od sporočila, ki ga je sama pomagala širiti.

Posnetek ki je izginil s spleta. Mi ga imamo shranjenega!
To je tisti posnetek kjer predsednica razlaga svojemu sinu zakaj se mora v avtu zadaj privezati z varnostnim pasom. pic.twitter.com/U6DyDde4Yp— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 5, 2026

Resnično nenavadno je, da predsednica države ne premore toliko empatije in spoštovanja do državljanov, ki so jo izvolili, ter do davkoplačevalcev, ki financirajo delovanje njenega urada, da bi jasno pojasnila, zakaj so bila službena vozila, namenjena opravljanju državnih in protokolarnih nalog, uporabljena tudi za prevoz njene prijateljice.

Javnost namreč ne pričakuje le odgovorov, ampak tudi zgled. Funkcija predsednice republike ni zasebni privilegij, še manj pa storitev »protokolarnega taksija« za osebne znance.

Ali bi po vašem mnenju predsednica države morala odstopiti? Glosujte v anketi. (kliknite na odgovor in pritisnite VOTE)

The post Jokajoče pismo predsednice države in anketa našega portala, ali naj predsednica odstopi? Sodelujte! appeared first on e-Maribor.

“Ko v državnih medijih prepoznate naše javne medije, v uradnih in parauradnih glasnikih njihove novinarje in nevladnike, vse skupaj pa ste dolžni financirati po zakonu, dobite precej natančno podobo Slovenije zadnjih 35 let,” piše slovenski publicist in politični komentator Tomaž Štih za Siol.net.

V svoji kulumni na Siol.net, ki jo piše slovenski publicist in politični komentator Tomaž Štih, se sprašuje ali naj se v Sloveniji ukine RTV Slovenija in Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kot piše Štih nam državi medijiponujajo  od titoistične mitologije in propagandnih “dokumentarcev” iz Venezuele, Kube, Donbasa ali Gaze; prek skrbno izbranih sogovornikov in tem, namenjenih razrednemu boju, antiimperializmu, antikolonializmu in radikalnemu klimatizmu; do privilegiranja izbranih družbenih skupin ter aktivistov, ki zjutraj nastopajo kot naključni mimoidoči, opoldne kot predstavniki nevladnih organizacij, za kosilo kot zunanji sodelavci političnih strank, zvečer kot neodvisni strokovnjaki, vmes pa še kot novinarji. 

Ob tem se Štih sprašuje, zakaj bi morali ljudje prek obveznega prispevka ali davkov financirati medije, ki odkrito favorizirajo eno politično smer, izkazujejo naklonjenost vladi, kadar vlada “prava stran zgodovine”, ter opoziciji, kadar oblast po njihovem mnenju predstavlja “fašizem”, ob tem pa obsežno promovirajo “civilno družbo”, pogosto bolj podobno podaljšku komunistične partije, kot spontani državljanski pobudi? Zakaj torej namesto mesečne prisilnine RTV svojega informativnega programa ne bi tržil po ceniku za reklame kar direktno levim političnim strankam, nevladnikom in Iranu? Podobno se dogaja tudi z STA, katero plačujemo vsi davkoplačevalci.

Tudi vas sprašujemo, ali ste za ukinitev RTV Slovenija in STA? Kliknite enega izmed odgovorov in pritisnete “vote” (glasujte)

The post Ste za ukinitev RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije? Glasujte v članku! appeared first on e-Maribor.

Demokrati veljajo za šibkega, a vseeno pomembnega partnerja novo nastale koalicije. Koalicija strank, ki bi tvorila vlado, se tako uklajoje pri pomembnih temah in glasovanjih. A Demokrati so že na začetku zatajili.

V vrstah novonastajajoče vladne koalicije se je ta teden prvič zaiskrilo. Na udaru se je znašel poslanec Demokratov Tadej Ostrc, ki je na torkovi seji mandatno-volilne komisije državnega zbora (MVK) skupaj s Svobodo, SD ter Levico in Vesno glasoval proti predlogu SDS za preložitev odločanja o izvolitvi desetih sodnikov.

So torej Logarjevi Demokrati lahko problem pri ustanavljanju nove vlade? Spomnimo se, kako so nastali.  V bistvu gre za odpadnike predvsem stranke SDS. Stranko je najprej zapustil Anže Logar, za tem zvesta članica SDS Eva Irgl, za tem pa še Dejan Kaloh, ki pa na koncu ni pristal pri Demokratih.Na papirju naj bi šlo za projekt, ki bo presegel stare delitve in ponudil racionalno, umirjeno alternativo. A že ob prvem pogledu na kadrovsko strukturo postane jasno, da “novo” pogosto pomeni le prepakirano “staro”. Pri Demokrati je opaziti tudi značilen vzorec: poudarjanje dialoga, sodelovanja in razuma, vendar brez konkretnih, merljivih rešitev za ključne probleme – zdravstvo, stanovanja, davke. Lepo zveneče parole ne nadomestijo politike. 

Če želijo Demokrati prepričati skeptično javnost, bodo morali narediti več kot le zamenjati ime in retoriko. Potrebni bodo jasni programi, odgovornost za pretekla dejanja njihovih članov in predvsem doslednost v praksi. Če Demokrate potencialno vidimo v novi koaliciji, ki bo tvorila novo vlado, bo veliko odvisno od njih. Se bodo držali obljub?

So torej Logarjevi Demokrati lahko problem pri ustanavljanju nove vlade? To smo vprašali tudi naše sledilce na omrežju X, lahko glasujete tudi vi.

So Logarjevi Demokrati lahko problem pri ustanavljanju nove vlade?

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) April 24, 2026

The post Je verjeti Demokratom, kot partnerjem v vladi? Anketa appeared first on e-Maribor.

Vse do volitev bomo na našem portalu e-maruibor.si preverili utrip naših bralcev pred volitvami in objavljali ankete za vsak volilni okraj posebej. 

V anketi sodelujejo stranke sedme volilne enote, kot je bilo z žrebanjem tudi določeno s strani Državne volilne komisije. Pri stranki smo tako napisali tudi ime kandidatke ali kandidata volilnega okraja. Stranke si po izžrebanem vrstnem redu, 7. volilne enote, sledijo takole:

1. Socialni demokrati, 2. Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča,3. Demokrati. Anžeta Logarja, 4. Karl Erjavec – stranka Zaupanje, 5. Glas upokojencev Pavla Ruparja, 6. Slovenska nacionalna stranka – SNS, 7. Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij, 8. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča, 9. Mi, socialisti!, 10. Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo), 11. Gibanje Svoboda, 12. Levica in Vesna, 13. Državljansko gibanje Resni.ca, 14. Piratska stranka Slovenije 15. Slovenska demokratska stranka – SDS

Tokrat smo se posvetili v okraju MARIBOR 5 v  7. VOLILNI ENOTI, 8. volilni okraj. Poleg strank, smo zapisali še imena kandidatov, ki so na listi v okraju MARIBOR 5: del občine Maribor, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Franc Zalaznik Leon, Pohorski bataljon, Heroja Šercerja, Juga Polak, Moša Pijade, Miloš Zidanšek, Greenwich, Avgust Majerič, Draga Kobala, Maks Durjava (sedež: Maribor);

The post ANKETA našega portala! 7. volilna enota Maribor, 9. volilni okraj – Maribor 5 (Glasujte) appeared first on e-Maribor.

Vse do volitev bomo na našem portalu e-maruibor.si preverili utrip naših bralcev pred volitvami in objavljali ankete za vsak volilni okraj posebej. 

V anketi sodelujejo stranke sedme volilne enote, kot je bilo z žrebanjem tudi določeno s strani Državne volilne komisije. Pri stranki smo tako napisali tudi ime kandidatke ali kandidata volilnega okraja. Stranke si po izžrebanem vrstnem redu, 7. volilne enote, sledijo takole:

1. Socialni demokrati, 2. Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča,3. Demokrati. Anžeta Logarja, 4. Karl Erjavec – stranka Zaupanje, 5. Glas upokojencev Pavla Ruparja, 6. Slovenska nacionalna stranka – SNS, 7. Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij, 8. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča, 9. Mi, socialisti!, 10. Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo), 11. Gibanje Svoboda, 12. Levica in Vesna, 13. Državljansko gibanje Resni.ca, 14. Piratska stranka Slovenije 15. Slovenska demokratska stranka – SDS

Tokrat smo se posvetili v okraju MARIBOR 3 v  7. VOLILNI ENOTI. Poleg strank, smo zapisali še imena kandidatov, ki so na listi v okraju MARIBOR 3. Obsega območje krajevnih skupnosti: Jože Lacko, Zgornji Duplek, Malečnik, Ruperče, Tone Čufar, Pernica, Korena, Vurberk, Dvorjane, Spodnji Duplek, Melje, Počehova.

The post ANKETA našega portala! 7. volilna enota Maribor, 7. volilni okraj – Maribor 3 (Glasujte) appeared first on e-Maribor.

Vse do volitev bomo na našem portalu e-maruibor.si preverili utrip naših bralcev pred volitvami in objavljali ankete za vsak volilni okraj posebej. 

V anketi sodelujejo stranke sedme volilne enote, kot je bilo z žrebanjem tudi določeno s strani Državne volilne komisije. Pri stranki smo tako napisali tudi ime kandidatke ali kandidata volilnega okraja. Stranke si po izžrebanem vrstnem redu, 7. volilne enote, sledijo takole:

1. Socialni demokrati, 2. Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča,3. Demokrati. Anžeta Logarja, 4. Karl Erjavec – stranka Zaupanje, 5. Glas upokojencev Pavla Ruparja, 6. Slovenska nacionalna stranka – SNS, 7. Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij, 8. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča, 9. Mi, socialisti!, 10. Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo), 11. Gibanje Svoboda, 12. Levica in Vesna, 13. Državljansko gibanje Resni.ca, 14. Piratska stranka Slovenije 15. Slovenska demokratska stranka – SDS

Tokrat smo se posvetili v okraju MARIBOR 1 v  7. VOLILNI ENOTI. Poleg strank, smo zapisali še imena kandidatov, ki so na listi v okraju MARIBOR 1. Vililni okraj obsega:  Reka-Pohorje, Fram, Rače, Bresternica-Gaj, Limbuš, Pekre, Kamnica, Prežihov Voranc. Glasujete lahko do 12. marca. Rezultate vseh glasovanj za celotno 7. volilno enoto bomo objavili 19. marca 2026!

The post ANKETA našega portala! 7. volilna enota Maribor, 5. volilni okraj – Maribor 1 (Glasujte) appeared first on e-Maribor.