V tokratnem intervjuju na portalu e-maribor.si predstavljamo Katjo Koren, kandidatko za županjo Mestne občine Maribor, s katero smo spregovorili o njeni viziji mesta, prihodnjih razvojnih izzivih in pomenu enakomernega razvoja vseh delov Maribora.
“Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede,” poudarja Katja Koren.
Kaj jo je spodbudilo h kandidaturi? Katere spremembe si želi za Maribor? Kako bi izboljšala dialog z občani in poskrbela, da bi se njihov glas odrazil tudi pri sprejemanju pomembnih odločitev? To je Katja Koren zaupala našemu portalu!
1. Kako bi se predstavili bralcem, ki vas poznajo predvsem kot nekdanjo vrhunsko smučarko? Kaj vas je spodbudilo h kandidaturi za županjo Maribora?
Šport je pomemben del mojega življenja, veliko pa so me naučila tudi leta dela v gospodarstvu in športnih organizacijah. Na Pošti Slovenije sem začela na okencu in pozneje prevzemala vodstvene naloge, danes sem državna sekretarka za šport in turizem. Kandidiram, ker imam Maribor rada in želim svoje znanje in izkušnje nameniti mestu, ki mi je veliko dalo.
2. Kako danes vidite Maribor? Katere so njegove največje prednosti in katere težave bi bilo treba najprej rešiti?
Maribor ima sposobne ljudi, univerzo, podjetja, bogato kulturo in izjemno naravno okolje. Te prednosti moramo bolje povezati, da bodo prinašale kakovostna delovna mesta in denar za razvoj. Hkrati moramo poskrbeti za urejene ceste, dostopne storitve in dobre pogoje za življenje v vseh delih mesta.
3. Kaj bi bili vaši trije prednostni ukrepi, če bi prevzeli vodenje Mestne občine Maribor?
Najprej pregled občinskih financ, pogodb in obveznosti, da bomo vedeli, kaj zmoremo. Nato s četrtmi in krajevnimi skupnostmi dogovorjen načrt najnujnejših obnov z jasnimi roki. Tretji korak bi bil povezati občino, gospodarstvo in univerzo pri konkretnih razvojnih projektih ter podjetnikom olajšati občinske postopke.
4. Kako ocenjujete prenovo Lenta? Kaj je bilo narejeno dobro in kaj bi bilo treba še izboljšati?
Dobro je, da je ob Dravi več prostora za sprehode in druženje. Zdaj je treba poskrbeti, da bodo ta prostor ljudje radi uporabljali skozi vse leto, pri tem pa upoštevati tudi stanovalce in lokalne ponudnike. Pozornost bi namenila dostopnosti, senci, vzdrževanju in vsebinam, zaradi katerih se na Lent vračamo.
5. Kako bi poskrbeli, da bi Lent in mestno središče živela skozi vse leto ter da bi od tega imeli koristi tudi lokalni gostinci in podjetniki?
Povezala bi gostince, trgovce, obrtnike in kulturne ustvarjalce v skupen celoletni program. Denimo z večernimi nakupi ob kulturnem dogajanju, odprtimi ateljeji in delavnicami ter skupnimi ponudbami. Prazne občinske lokale bi po jasnih merilih ponudili dejavnostim, ki v mesto pripeljejo ljudi. Občina mora poskrbeti za dostopnost, pomagati pri svojih postopkih in skupni promociji. Cilj je, da se ljudje v središče redno vračajo in tam tudi kaj kupijo, opravijo storitev ali obiščejo lokal.
6. Kako ocenjujete spremenjene vozne rede mestnih avtobusov? Kaj bi bilo treba izboljšati, da bi javni prevoz bolje ustrezal potrebam Mariborčanov?
Vozni red je dober takrat, ko človek z avtobusom pravočasno pride v službo, šolo ali k zdravniku in se lahko vrne domov. Z Marpromom in uporabniki bi preverila, kje so težave s pogostostjo voženj, prestopi in večernimi povezavami. Tam, kjer ureditev ljudem otežuje pot, jo je treba prilagoditi.
7. Kakšne rešitve predlagate za slabo stanje nekaterih cest, pločnikov in druge prometne infrastrukture?
Potrebujemo večletni načrt obnov z javno objavljenim vrstnim redom, roki in zagotovljenimi sredstvi. Prednost morajo imeti nevarni odseki in najbolj dotrajana infrastruktura. Dela je treba uskladiti tudi z obnovo vodovoda in kanalizacije, da iste ulice ne razkopavamo večkrat.
8. Kako bi uredili parkiranje, izboljšali prometno varnost in zmanjšali prometne zastoje v mestu?
Kjer stanovalcem primanjkuje parkirišč, bi uredili dodatna mesta, tudi z dogovori za uporabo parkirišč podjetij zunaj njihovega delovnega časa. Med večjimi rešitvami bi preverila garažo pri Ljudskem vrtu. Za večjo varnost bi uredili manjkajoče pločnike, nevarne prehode in šolske poti. Zastoje bi zmanjševali z bolj usklajenimi semaforji in cestnimi deli ter izboljšavami avtobusnih povezav tam, kjer so vrzeli. Ljudi bomo na avtobus pritegnili, če bo pot z njim zanesljiva, časovno smiselna in cenovno ugodna.
Katja Koren pred volilno pisarno. Foto M.G.
9. Kako bi zagotovili enakomernejši razvoj vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti?
Ko pogledam s Pohorja, vidim ves Maribor. Tako želim gledati tudi pri vodenju mesta: vsaka četrt in krajevna skupnost mora priti do besede, potrebe pa morajo biti povezane s proračunom in roki izvedbe. Ljudje, ki tam živijo in skrbijo za skupnost, najbolje vedo, kaj njihovo okolje potrebuje.
10. Festival Lent je ena najbolj prepoznavnih mariborskih prireditev. Kako ocenjujete njegov pomen in ali bi ga vrnili nazaj ob Dravo?
Festival Lent je del identitete Maribora in prav je, da povezuje celo mesto. Podpiram več dogajanja ob Dravi, kjer ima svoje korenine, ob tem pa bi ohranila tudi uspešna prizorišča drugod. Z organizatorji bi dogovorili, katere vsebine lahko vrnemo ob reko, da bo Lent znova močneje zaživel.
11. Kako bi Maribor bolje izkoristil svoje turistične potenciale, od Pohorja in Drave do Stare trte ter kulturne dediščine?
Maribor ima izjemno prednost, mesto, Pohorje, Dravo in vinorodno okolico na majhnih razdaljah. Nadaljevala bi povezovanje regije in nadgradnjo ponudbe športnega, kulturnega in vinskega turizma, wellnessa ter sodelovanje z zdravilišči. Posebno priložnost vidim v športnih pripravah, rehabilitaciji in kongresih, ki lahko goste pripeljejo skozi vse leto. Cilj so kakovostnejša ponudba, daljše bivanje in večja potrošnja pri lokalnih ponudnikih. Uspeh pa moramo meriti tudi z zadovoljstvom domačinov, turizem jim mora prinašati priložnosti in bolj urejeno okolje, ob spoštovanju njihovega miru in dostopa do javnih prostorov.
12. Kot nekdanja vrhunska športnica dobro poznate pomen športa. Kaj bi naredili za boljše pogoje delovanja športnih klubov in za šport otrok ter mladih?
Klubi potrebujejo strokovni kader, ustrezno in predvidljivo financiranje ter primerne prostore. S šolami in klubi bi dogovorila boljšo uporabo šolskih telovadnic zunaj pouka, s pregledno razdelitvijo terminov in dostopnimi stroški. Ob tem moramo vlagati v vzdrževanje in potrebne dodatne zmogljivosti. Cilj je omogočiti šport vsem, ki si tega želijo, posebej otrokom in mladim, ne glede na finančne zmožnosti družine.
13. Kakšno prihodnost vidite za Pohorje? Kako bi lahko Maribor še okrepil svojo prepoznavnost kot športno središče in ali bi vrnili nazaj Zlato lisico?
Pohorje vidim kot močno celoletno turistično destinacijo, ki jo razvijamo skupaj s sosednjimi občinami in ponudniki. Ob zimskih dejavnostih so njegove priložnosti pohodništvo, kolesarjenje, wellness in športne priprave. Maribor bi kot športno središče okrepili z boljšimi pogoji za klube, gostovanjem ekip na pripravah in mednarodnimi tekmovanji, v povezavi s športno medicino in rehabilitacijo.
Zlata lisica mi osebno ogromno pomeni in vesela sem, da je ostala v Sloveniji. Njene vrnitve v Maribor pa ne bom obljubljala, saj na zanesljive snežne razmere ne moremo več računati.
Katja Koren pod Pohorjem, slika: Marko Pigac
14. Kako bi spodbudili razvoj gospodarstva, prihod novih podjetij in ustvarjanje delovnih mest?
Maribor ima industrijsko znanje, univerzo, UKC in podjetja, na katerih lahko gradi razvoj napredne proizvodnje, umetne inteligence ter zdravstvenih in športnih tehnologij. Obstoječim podjetjem bi olajšali širitev z urejenimi poslovnimi lokacijami in hitrejšimi občinskimi postopki. Novim vlagateljem bi ponudili konkretne lokacije in možnosti sodelovanja z raziskovalci ter podjetji.
Z univerzo in gospodarstvom bi spodbujali skupne razvojne projekte, študentske prakse in nastajanje novih podjetij iz raziskovalnih idej. Cilj so podjetja z lastnimi izdelki in znanjem, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, izvažajo in ponujajo kakovostna delovna mesta.
15. Kaj bi storili, da bi mladi po končanem šolanju in študiju svojo prihodnost pogosteje videli prav v Mariboru?
Mlad človek mora v Mariboru videti možnost za dobro delo, napredovanje in svoj dom. Zato bi s podjetji, univerzo in šolami spodbujali prakse, prve zaposlitve in razvoj podjetniških idej, s stanovanjskim skladom pa obnovo praznih stanovanj in gradnjo javnih najemnih stanovanj. Mladi potrebujejo tudi dostopne prostore za ustvarjanje, druženje, šport in kulturo ter možnost, da sami sooblikujejo dogajanje v mestu. Želim, da lahko tukaj uresničijo svoje zamisli in načrtujejo življenje.
16. Kako bi zagotovili bolj gospodarno porabo občinskega denarja, preglednost javnih naročil in učinkovito izvajanje občinskih projektov?
Občinski denar je denar ljudi in tako moramo z njim tudi ravnati. Pri javnih naročilih bi vztrajala pri jasnih merilih, dejanski konkurenci in nadzoru izvedbe, pri projektih pa pri objavljenih stroških, rokih in odgovornih osebah. Vsako večjo podražitev ali zamudo je treba pravočasno pojasniti.
17. Katere strokovnjake bi želeli vključiti v svojo ekipo in kako bi zagotovili, da bodo pri vodenju mesta v ospredju interesi občanov?
Želim ekipo ljudi, ki poznajo javne finance, gospodarstvo, prostor, promet in javne storitve ter znajo sodelovati. Poleg strokovnega znanja mi veliko pomenita poštenost in pripravljenost poslušati ljudi. Pri izbiri bi me vodila usposobljenost in dosedanje delo, odgovornost vsakega člana ekipe pa mora biti jasna.
18. Kako boste zagotovili, da bodo odločitve mestne uprave temeljile predvsem na potrebah Maribora?
Vsaka večja odločitev mora imeti jasno pojasnilo, komu koristi, koliko stane in katero potrebo rešuje. V pripravo želim vključevati stroko, mestne četrti, krajevne skupnosti in ljudi, ki jih odločitev zadeva. Hvaležna sem za politično podporo, za svoje odločitve pa bom odgovarjala vsem Mariborčankam in Mariborčanom.
Katja Koren in minister za pravosodje Mihael Zupančič,
19. Kateri večji projekt bi želeli uresničiti v prvem letu županovanja in kako bi občani lahko spremljali njegovo izvedbo?
V prvem letu bi začela izvajati program prednostnih obnov po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, najprej nevarnih šolskih poti, manjkajočih pločnikov in dotrajanih cest. Program bi vključili v proračun, za vsak poseg pa objavili strošek, odgovorno osebo in rok izvedbe. Občani bi na občinski spletni strani in v svoji četrti lahko spremljali, kaj je načrtovano, kaj se izvaja in kaj je končano. Ob zamudah bi jasno sporočili razlog in nov rok.
20. Kaj bi sporočili Mariborčankam in Mariborčanom, ki si želijo urejenega, razvojno uspešnega in prijaznega mesta? Zakaj naj na županskih volitvah podprejo prav vas?
Maribor imam rada in želim, da bi ljudje tukaj z več zaupanja načrtovali svojo prihodnost. Prinašam izkušnje iz gospodarstva, športa in državne uprave, predvsem pa pripravljenost poslušati in vztrajati pri dogovorjenem. Zaupanje želim upravičiti z delom in odgovornostjo za odločitve, ki jih bom sprejela.
Za zaključek
21. Kako bi oživili prazne poslovne prostore v mestnem središču in pomagali malim podjetnikom?
Najprej bi pregledala prazne občinske prostore in možnosti, da jih pod preglednimi pogoji namenimo dejavnostim, ki jih mestno središče potrebuje. Z zasebnimi lastniki in malimi podjetniki bi iskala izvedljive dogovore za oživitev prostorov. Pri tem moramo hkrati skrbeti za dostopnost in dogajanje, ki v mesto pripelje ljudi.
22. Kako bi izboljšali komunalno infrastrukturo, zlasti vodovodno in kanalizacijsko omrežje?
Obnavljali bi dotrajane vodovode, da zmanjšamo izgube vode in prekinitve oskrbe, ter širili kanalizacijo na območja, kjer še manjka in je priključevanje smiselno. Hkrati bi uredili odvodnjavanje tam, kjer ob nalivih zastaja voda. Ob obnovi ceste je treba urediti tudi dotrajane cevi pod njo, da iste ulice čez leto dni ne prekopavamo znova.
23. Kako bi zagotovili večjo varnost, čistočo in urejenost javnih površin?
Okrepila bi redne preglede in vzdrževanje ulic, parkov ter igrišč, pogostost čiščenja in praznjenja košev pa prilagodila obremenjenosti posameznih območij. Nevarne poškodbe je treba takoj zavarovati in čim prej odpraviti. Za varnost bi izboljšali razsvetljavo na slabo osvetljenih poteh ter z redarstvom in policijo dogovorili več prisotnosti tam, kjer se ponavljajo težave. Prijave občanov morajo dobiti odgovornega izvajalca, rok in obvestilo o rešitvi. Enaka skrb mora veljati za središče, soseske in krajevne skupnosti.
Katja Koren z družino
24. Če bi morali izbirati med novimi razvojnimi projekti in nujno obnovo dotrajanih cest, katerim naložbam bi dali prednost?
Nujne obnove, od katerih sta odvisna varnost in normalno vsakdanje življenje, bi imele prednost. Razvojne projekte bi presojala po koristih za ljudi, delovnih mestih, možnostih financiranja in stroških poznejšega vzdrževanja. Mesto potrebuje razvoj, ob tem pa mora zanesljivo skrbeti tudi za osnovno infrastrukturo.
25. Kakšen Maribor si želite čez štiri leta in po katerih konkretnih rezultatih bi občani lahko presodili, ali ste svoje obljube izpolnili?
Želim si mesta, v katerem je lažje delati, si ustvariti dom in urediti vsakdanje opravke. Občani naj moje delo presojajo po obnovljenih ulicah in omrežjih, dostopnejših stanovanjih, uporabnem javnem prevozu ter uresničenih razvojnih projektih. Na začetku mandata želim določiti merljive cilje in roke, nato pa javno poročati, kaj smo naredili in kje zaostajamo.
Hvala, da ste si vzeli čas za naš portal in veliko uspeha!
Iskrena hvala!
S Katjo Koren se je pogovarjal M.G.
Preberite tudi:
